Uredništvo G-L 08.04.2016 07:28 1944 0

Kdor čaka, dočaka

AO Železničar: Končno! Stopnja nevarnosti za plazove je padla na 2. stopnjo in vodstvo je dalo zeleno luč, da gremo na težko pričakovano zimsko skupno turo.

Ob 5.20 smo se dobili na standard placu na Tržaški. Se preorganizirali v čim manj avtov in šli proti Logarski. Kjer se je še vedno izkazalo, da je bilo preveč avtov, saj je parkirišče res majhno.
Natovorili smo se s svojimi super dobro spakiranimi ruzaki, po nasvetu modrih mož seveda. In se začeli takoj spraševati ali imamo vsi tako težke nahrbtnike!? No, izkazalo se je, da naši super spakirani nahrbtniki niso tako super ... Modri možje so imeli veeeeliko manjše. Hmmm … kaj vzamejo, kako to spakirajo ...?

Po kakšni dobri uri hoje smo prišli v naš »dom«, koča na Okrešlju. Z veseljem smo tam pustili odvečne stvari in šli na učne urice.

Nedaleč stran od koče smo bili razdeljeni na štiri skupine in osvajali veščine zimske tehnike, torej uporabljati lavinski trojček, narediti sidrišče v snegu, ter napredovanje naveze in spuščanje ob vrvi.
Po obrazih sodeč pa je bila verjetno najbolj všečna točka: zaustavljanje s cepinom (in dejstvo, da je mogoče še en tečajnik, ki si lahko nadane nadimek Metek. Okrog 17h smo se vrnili v kočo in se podružili ob kozarcu brezalkoholne pijače.

Ker smo celo soboto gledali Turski žleb od daleč, se je spodobili, da ga gremo v nedeljo tudi od blizu pogledat. Super vreme, super okolica, utrjena pot … ni da ni!