Slovenske novice, 13.06.05 – Mirko Kunšič: Trije domačini iz Bohinja so začeli na črno širiti pešpot proti planini Laz
Dan v novicah
Planina Laz pod Debelim vrhom, 12. junija 2005
Trije domačini iz Bohinja so začeli na črno širiti pešpot proti planini Laz — Nadzorniki Triglavskega narodnega parka in inšpektorji so hitro posredovali — Ta 1560 metrov visoka planina je ena od redkih, ki so dostopne samo peš, in je prav zato dobila precej pomoči — Med nedovoljenim posegom nesreča — Vzgojna lekcija za vse, ki bi radi gradili v TNP
Milan Urbanc,
Koritarjev iz Studora, pestuje zlomljeno desno roko. Ponesrečil se je minuli teden na terenu. Točneje pri nedovoljeni širitvi pešpoti z goseničarjem. Od planine Pri Jezeru skozi dolino Poljane proti 1560 metrov visoki planini Laz, ki leži pod 2390 metrov visokim prvakom Fužinskih planin Debelim vrhom in Ogradami (2087 metrov).
»Včeraj, v soboto, sem bil z gospodom Martinom Šolarjem iz Triglavskega narodnega parka na terenu. Pogovorili smo se. Zadevo bom saniral, delovni stroj, goseničar, pa smo ob 23. uri pripeljali v dolino. Res smo malo pretiravali. Sprva misliš, da ne bo tako, pa je na terenu drugače. Prvič sem se osebno srečal s Šolarjem in zdaj imam končno prave informacije,« nam je po telefonu zaupal Studorec. V javnosti odmevne črne gradnje se je lotil še z dvema prijateljema, M. H., ki je lastnik gozdnega stroja, in D. O., ki ima na ravnici planine Laz tudi svoj stan. Podobnega, kot ga je pred leti podedoval Koritarjev. Letos ga namerava prekriti na novo, zato je do konca doline na železnih saneh pripeljal že dober kubik lesa.
»Naš nadzornik je na terenu ugotovil, da si je nekdo privoščil nedopusten poseg v osrednjem območju Triglavskega narodnega parka in s tem prekršil kar nekaj zakonov. Takoj smo o tej rani v naravi obvestili okoljsko in gozdno inšpekcijo. Od srede do petka se na trasi nič ne dogaja. Mi, uprava TNP, z našimi pristojnostmi ne moremo fizično preprečiti takšnih posegov, lahko pa nanje opozarjamo. Tokrat so se inšpekcije odzvale izjemno dobro in hitro, čeprav sistem ukrepanj v TNP še ni dodelan tako, kot bi bilo potrebno. Nadzornik namreč razen tega, da napiše mandatno kazen in sestavi prijavo, ne more narediti ničesar. Kazen v tem primeru mora biti učinkovita, nujna in vzgojna, obvezno tudi s sanacijo povrnitve v prvotno stanje. Če tega posega ne bi zaustavili, bi pešpot do planine razširili za traktor, terenska vozila in motorne štirikolesnike, pozimi pa še za motorne sani. Planina Laz je namreč ena od zadnjih bohinjskih planin, do katere se da priti le peš. Ker je bila tako izjemna, je bila deležna izjemnih pomoči in različnih razvojnih pobud. Tako je Triglavski narodni park pomagal pri obnovi sirarne, omogočeni so helikopterski dovozi materiala, z denarjem Phare so v sirarni uredili električno razsvetljavo na sončne celice. Tudi iz ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo je prihajal denar za eno od najlepših planin,« nam je povedal namestnik direktorja uprave Triglavskega narodnega parka mag. Martin Šolar, ki je tudi vodja parkovne nadzorne službe.
Stanovi na planini se kot piščanci stiskajo na ravnici, ki jo oživlja stalni studenec, pod boke mogočnega Debelega vrha in Ograd. Ko se dolina Poljane konča, samo še skalni skok loči od dostopa do planine, kjer ima svoj stan tudi znan bohinjski gorski reševalec Franc Štros.
»Naši predniki so planino naredili zato, ker je tu stalni izvir tekoče vode, ki nato znova privre na dan v ribogojnici ob bohinjskem jezeru. Je planina z obnovljeno sirarno in edina, do katere se da priti le peš. Ne vem, kaj hočejo s to cesto. Koker pride traktor v planino, je te za zmerej konc. Je pokončana. Traktorju sledijo terenci in tisti novi štirikolesni mopedi. Predlani so širili cesto od Blata do planine Pri Jezeru. Bodo šli zdaj naprej? Ali v naši državi res lahko vsak dela, kar hoče? Pa pustimo vendar nekaj prvobitnega našim zanamcem, našim vnukom. Ne pokončajmo vsega! Planina Laz je živa. Jaz pravim, če ne moreš peš gor prit", pa doma bod",« je po bohinjsko povedal Franc Štros, ki vsako pomlad v izteku plazov pod Debelim vrhom in Ogradami najde kakšno gamsje rogovje, tako moškega kot ženskega spola.
Gregor Žitnik, inšpektor za okolje kranjske inšpekcijske enote, je bil v petek z nadzornikom TNP Francem Štrosom na terenu. Videl je škodo in dejal:
»Sprehajalna pot je na določenih krajih povsem na novo razrita. Investitor nima uporabnega dovoljenja niti soglasja Triglavskega narodnega parka. Ukrepal bom skladno z zakonom o gradbenih objektih. Šlo bo za osebne kazni, prepoved gradnje in naložitev, naj tisti, ki so to storili, zadevo povrnejo v naravno stanje. Deloma se bo dalo, v celoti pa zagotovo ne,« trdi inšpektor.
Krog je sklenjen. Rane velike, hkrati pa je to eden od redkih primerov hitrega ukrepanja in pritiska javnosti, ki se še kako zaveda vrednosti TNP.
Kaže, da so že na začetku v vse skupaj le posegle dobre bohinjske visokogorske vile. Nekateri si razlagajo, da so vile, jezne zaradi mendranja kochovega svišča in drugega, zdaj bujno cvetočega alpskega cvetja, podrastja in gozda, poskrbele, da se je zgodila opozorilna nesreča. Zlom roke tistega, ki se je lotil tega nedotaknjenega raja.
Bodo posvetne vile znale narediti preostalo? Tako da si bodo domačini dokončno zapomnili, da so bajke o divji jagi v bohinjskem raju resničnost.
Mirko Kunšič