Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 2990 8

Kdor seje ceste, žanje promet

Borut Peršolja: Pred tedni je bil po naročilu agrarnih skupnosti Velika planina, Mala planina in Gojška planina,

... odsek dosedanje gonske in planinske poti, ki pelje izpod Apnene doline do vrha Sušav (celotna trasa poti pelje iz Stahovice, mimo svetega Primoža, čez Sušave in pod Pirčevim vrhom do Male planine), s pomočjo bagerja razširjen v kolovoz. Prvo poročilo o posegu je bilo objavljeno na splčetnem mestu Gore-ljudje.

Strojna gradbena dela so bila izvedena s ciljem, da se izboljša dostopnost za živino, ki se čez poletje približno tri mesece pase na planini.
Poseg je bil izveden brez upravnih in drugih soglasij in brez soglasja skrbnika planinske poti – Planinskega društva Domžale. ...

Celotna objava na spletniku Boruta Peršolje Razgledi  >>>

Prevladujoča in vsakodnevna raba planinske poti je bila doslej (in tako že vsaj dve desetletji) planinska: obiskovalci smo po njej hodili v vsakem letnem času.
Odgon živine se opravlja dvakrat letno: ob začetku pašne sezone in ob vrnitvi v dolino. Zadnji skupni, organizirani in številčni odgon je bil pred skoraj dvema desetletjema. ...

/.../ Objavljam svoje fotografije, ki so bile posnete v nedeljo, 27. junija 2010, popoldan ob sestopu z Male planine in fotografije Lojzeta Pirnata, ki so bile posnete ob ogledu 17. junija 2010. ...

/.../ Vprašanja:
- so bila za ta poseg uporabljena evropska sredstva?
- je lastnik želel zgraditi kolovoz zato, da lahko to večjo površino odmeri zemljemerec kot planinsko pot, saj se mu ta površina po zakonu o planinskih poteh odšteje od odmere za katastrski dohodek?
- so kolesarji dobili nov poligon, celo s pripravnimi globokimi jarki, ki omogočajo adrenalinske skoke?
- je planinsko društvo v primeru souporabe poti (gonska, kolesarska, planinska) skrbnik samo označb na planinski poti (markacije, smerokazi) ali tudi zemljišča samega?
- kdo naj gradbišče uredi do stanja uporabnega dovoljenja?

►Še vedno v uporabi (originalna) pot, ki se ji reče V ploščah. Razlika je očitna.

 
Stopnice, kot del protierozijske zaščite, v vrhnem
delu Sapne steze pod robom Male planine. Dela
so bila izvedena 5. junija letos.

 
Prve razgaljene posledice strojne nadelave poti.


Prva (in hkrati zadnja) gradbena faza kolovoza.
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
EKO novosti

8 komentarjev na članku "Kdor seje ceste, žanje promet"

Iztok Snoj,

Ali kdo ve, če se trasa nove ceste 'ujema' (poleg časovno tudi prostorsko) s traso vele-gorskega teka na Veliko planino? To bi bilo namreč čisto naključje. (http://www.wmrc2010-kamnik.si/NovicaENG.aspx?artID=47&sm=c66)


Emil Pevec,

Spoštovani Bernard - na Pohorju niso bili problem 'požagani borovci' kot taki!

Igranje na temo 'prostovoljci' ...: Tudi Domžalčani, ki skrbijo za velik del poti na območju Velike planine so prostovoljci. Ampak kot razumem dosedanje zapise na to temo so se oni želeli držati nekih pravil, Spomladi so celo dosegli dogovor z agrarnimi skupnostmi ... (mar ni ravno v neupoštevanju dogovora zaznati velik podcenjujoč odnos pašne oz. agrarne skupnosti do prostovoljcev?) - čisto drugače pa je nastopil 'junak s Pohorja'. Zato tudi opomin predsednika PZS - in prav je tako.

Da pa se ne bi preveč oddaljili od teme: Borut je na svojem blogu objavil tudi zemljevid, na katerem je z modro označena 'nova' cesta (http://borut.blog.siol.net/files/2010/06/Zemljevid-obmo%C4%8Dja-nadelanega-kolovoza.jpg).

Kolikor vem, se da skoraj do vsakega kotička Velike planine živino na prikolici pripeljati preko Kranjskega Raka. Kakšna je torej smiselnost nove ceste? Kdo jo bo vzdrževal (že sedaj je zaznati več erozijskih žarišč).


Tomaž Ogrin,

Kadar gre za krave in pašo, ki se je dogajala desetletja, je jasno, da nove poti ali razširitve niso potrebne. Številčnost na planinski paši je omejena s površino travnikov (živalsko prehrano). Obstajajo normativi koliko krav na hektar. Če bi jih bilo preveč, bi stradale, ker bi vse pojedle že pred zaključkom sezone.

Če so krave pasli desetletja po istih poteh, ni dandanašnji nič drugače. Krave še vedno lahko hodijo po desetletnih poteh.

Kaj se je morda spremenilo? Krave. Namreč nekateri kmetijski pospeševalci (nekateri z nasveti uničujejo Slovenske vrednote) svetujejo zamenjavo pasme za tako, ki daje več mleka. Ampak lahko se zgodi, da take krave niso primerne za visoko pašo. To se je zgodilo v Bohinju, kjer so uvozili nizozemsle mlekarice, ki se jim vime skoraj vleče po tleh. Bohinjska cika je prava krava za bohinjske planine. Ta zmore vse, kar je zmogla desetletja.

Kdo meša štrene?

Kapitalizem, maksimiranje dobička!

To je možno lepo regulirati s prerazporeditvijo subvencij. Namreč, državljani čez državo subvencioniramo kmetijstvo.

In bi morali imeti pri tem več besede, ne pa uradniki, ki jih kmetovalci ali pa le mešetarji okrog prinašajo in krave uporabljajo

za izgovor za posege v prostor.

In s tem delajo neprecenljivo škodo vsem nam, družbi!


Tomaž Ogrin,

Vožnja krav na planinsko pašo!? Tudi v Karavankah (zvedel od kmeta) in še kje verjetno. To je tudi eden od prikritih razlogov za gradnjo cest (prevara z vlakami) v planine. Pri tem ta razlog skrivajo, da se jim ne bi smejali, verjetno. Motorizacija pa sploh ni potrebna. Ceste v hribe se opravičuje še s tem, češ, da mora biti planina dostopna za veterinarja (z avtom seveda), če si krava zlomi gleženj (jasno, če je brez kondicije) ali karkoli drugega. Draga gradnja cest v hribe zaradi dostopa enega človeka, ki morda v sezoni sploh ne bo potreben.

Kako so vendar včasih pasli brez cest in motorizacije? In preživeli...

Ena od skrivnosti je, da mora krava za planinsko pašo pridobiti kondicijo. Morda ne toliko kot nogometaš, ampak vseeno. V Evropi je itak usmeritev, da je treba skozi celo leto, če le gre, pasti zunaj, na prostem. Precej naših kmetovalcev še vedno drži krave privezane dneve in dneve, mesece v nekem hlevu, včasih še ob pomanjkljivi svetlobi, da o soncu ne govorimo.

Če človek dobi gips na nogo, četudi le za 14 dni, doživi kar lep upad mišic pa še sklepi zatrdijo. Krave sicer nimajo gipsa, so pa brez kondicije in brez sonca obolevajo (veterinar razlaga, da se jim ne tvori vitamin D, podobno kot pri človeku). Seveda, tako privezane potem futrajo s kemikalijami, da ne propadejo.

Take potem naložijo na prikolico in hajd v planine. Ker planine ozelenijo kasneje, so krave postopno šle više, preko nižinske in vmesne paše. In dobile kondicijo.

Obrnili smo svet na glavo in zdaj naše kmetijsko ministrstvo dovoljuje, celo subvencionira hojo po glavi.

Ko raziskuješ globlje razloge za gradnjo cest v planine na ministrstvu, najdeš tam človeka, ki to zagovarja in evo, kje je pes pokopan. Ne upajo pa tega javno razglašati, ker je res absurd.

Še večji pa, ko govorijo, da je to razvoj...


Matjaž Novak,

Po besedah pastirice na Mali planini dandanašnje itak vsi na planino živino pripeljejo na prikolicah po cesti. Tako mi je cilj razdejanja, ki ga je za seboj na planinski poti pustil buldožer, povsem nerazumljiv.


Bernard Štiglic,

Za konkretni primer ne vem kako in zakaj se je cesta zgradila.

O vožnji živine na planine sem že večkrat pisal,pa kljub temu še enkrat.

Dandanes peš živine ni možno več spraviti na planino zaradi več razlogov.Zamislimo si čredo karav,ki gre po prometni cesti,kakšen cirkus bi to bil.Dogajale bi se nesreče,živina pač ne pozna prometnih predpisov.Povsod za čredo bi bilo polno blata,živali bi mendrale po zelenicah...Na kmetiji je danes malo delovne sile,največkrat dva ali samo eden.

Nenazadnje smo že leta 2010,vsi se vozimo,ali so kmetje majnvredni?

Gradijo se mnogoširše ceste in stavbe na najlepših zemljiščih,tudi zaščitenih in začuda nihče ne protestira.


Bernard Štiglic,

Saj mogoče je prav to problem,da protestiramo že za vsako malenkost,da smo že proti vsemu ... In potem tega nihče več ne jemlje resno. To je današnja situacija pri nas v Sloveniji. Zelena, ekološka gibanja, "zelene" stranke nimajo prav nikakršne veljave.

Protestiramo pa za vsako stvar.

Mislim, da sedanjim naravovarstvenikov (forumskim) manjka nekakšna mera, kaj je pomembno in kaj ni tako zelo pomembno.

Pred kakšnim tednom smo bili priča "tragediji"na Pohorju, ko je nekdo očistil staro planinsko pot. Porezal je veje, na borovcih, ki so segali na pot, cela Slovenija je bila na nogah. Popolnoma nepotrebno, borovec ni ogrožena vrsta.

Je pa še en drug vidik zgodbe, "povzročitelj" je v dobri veri, da dela dobro prostovoljno očistil pot. Malo jih je, ki še danes sami od sebe naredijo kaj prostovoljno.

Okaral ga je tudi predsednik Planinske zveze, organizacije, ki sloni na prostovoljcih. Kak signal so dobili s tem?

Vesel pa sem ga. Renata, da razumete prvi del mojega pisanja. Oglasil sem se predvsem zaradi tega.


Renata Krauthaker,

Strinjam se z g. Bernardom, treba je biti realen. Tisto s kravami in kondicijo je nepotrebna in nerealna nostalgičnost. In kmetje seveda tudi ne bodo zaradi tega kosili na roke in bosi tacali za kravami po planinah.

Ampak....- zadnji stavek, ta je pa črv v češnji!? Kaj pa po tem vendar trobimo na vseh teh božjih forumih, v pismih bralcev, civilnih iniciativah, na shodih in čistilnih akcijah, pa v lokalnih časopisih itd, itd? Ali smo še vedno na istem planetu, gospod Bernard? Vsi mi vedno kadar se da protestiramo. Ne moremo pa tega preprečiti. Morda nam lahko pa svetujete, kako?

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Kal, Čelo, Vršac, Plaski Kuk, Travnik in Plaski Vogel
Naslednja objava Obletnica prvega helikopterskega reševanja
  • Število objav: 46101

Novosti