Polet.si: Športno plezanje postaja eno bolj priljubljenih rekreativnih dejavnosti.
Še večjo priljubljenost nedvomno prinaša možnost plezanja vso sezono, kar omogočajo umetne stene za plezanje. Prav tako gre za razmeroma cenovno ugoden šport, ki ne zahteva velikega vložka (plezalni pas, plezalna obutev, vrečka z magnezijem), plezališča (notranja in zunanja) pa so že tako razširjena, da je dostop do njih mogoče šteti v nekaj minutah. Razlog priljubljenosti gre pripisati tudi temu, daje to šport, ki je zanimiv, vznemirljiv, predvsem pa varen. Padci so sicer pogost, običajen del plezanja, a so praviloma varni in nadzorovani.
Ključna je stopnja varnosti
Športno plezanje je oblika prostega plezanja v umetnih in naravnih stenah, ključno pa je, da so smeri dobro zavarovane. Zaščita je omogočena s svedrovci, ki so trajno nameščeni v skalo, zdržijo pa tudi večtonske premike. Športno plezanje pomeni le plezanje v skali oziroma v umetnih stenah, imitaciji prave skale. Ključna razlika med alpinizmom in športnim plezanjem je v stopnji varnosti, ki je pri zadnjem veliko večja. To pomeni, da je športno plezanje primerno praktično za vsakega, ne glede na njegovo starost ali izkušnje.
Tri glavne skupine plezanja
Eno prvih plezališč, ki je bilo zavarovano s svedrovci, je bil Turnc ob vznožju Šmarne gore. Nastalo je leta 1978, kmalu za njim so se pojavila še plezališča Bohinjska Bela, Vipava, Dolžanova soteska, v osemdesetih zelo priljubljena Črni Kal in Osp, Risnik pri Divači, Preddvor ...
Deli se v tri glavne skupine:
1. balvansko plezanje – plezanje po balvanih, ki so redko višji od petih metrov, zato niso varovani z vrvjo, ampak z blazino ali soplezalcem;
2. klasično športno plezanje – plezanje z varovanjem v smereh, dolgih do pol raztežaja (okoli 35 metrov);
3. plezanje v visokih stenah – poteka v smereh, dolgih več raztežajev. V stenah v visokogorju je varovanje večkrat lahko tudi pomanjkljivo, problem lahko nastane tudi pri orientaciji, vremenskih spremembah in vrnitvi na izhodišče.
Samo en veljaven način
Prosto plezanje je v športnem plezanju edini veljavni način napredovanja. Imamo pravila, ki opisujejo, kako je bila smer preplezana. Rdeča pika pomeni vzpon po prej neuspešnih poskusih. Na pogled pomeni vzpon v prvem poskusu v neznani smeri. Na »flash« je enako kakor vzpon na pogled, le da prej opazujemo drugega plezalca v smeri ali kako drugače pridobimo informacije o smeri. »Top rope« ne pomeni priznanega uspešnega vzpona, navadno se uporablja pri začetnikih ali pri »študiju« smeri.
Več tisoč plezalnih smeri
Danes je v Sloveniji okrog 90 naravnih plezališč, urejenih za športno plezanje, v katerih je navrtanih dobrih 3800 smeri.
Na Primorskem sta med najbolj znanimi plezališči Osp in Črni Kal. Na Ospu je 245 označenih in urejenih smeri, Črni Kal pa jih ima 287. Stena v plezališču Osp je nastala kot posledica udora jamskega stropa. Zaradi blagega vremena omogoča plezanje vse leto, ima veliko raznolikih smeri vseh težavnosti. Plezališče Črni Kal je primerno za začetnike in bolj izkušene plezalce, ponuja bogat izbor smeri po sivih apnenčastih ploščah in previsni rumenkasti pečini.
Plezališče Iški Vintgar je v bližini Ljubljane, slovi kot zahtevno. Označenih ima 59 smeri. Krasijo ga sončna lega, panoramski razgledi in odlična skala. Sektorji v plezališču so razporejeni po nivojih, čeprav je skala kakovostna, je možno, da se kdaj okruši.
Povsem blizu izvira Ljubljanice je plezališče Retovje. Stena je previsna, a dobro razčlenjena, manjše sigaste formacije pa bodo pripomogle k bolj sproščenemu plezanju. Previs je zagotovilo, da bodo morali biti plezalci za premagovanje smeri močni in vdržljivi. Označenih je 26 sodobno opremljenih smeri različnih težavnostnih stopenj.
Na Okrešlju nad Logarsko dolino, že tako ali tako alpinističnem in planinskem raju, nastaja novo plezališče. V stenah pod Mrzlo goro je narejenih že vsaj 30 smeri, potencial je ogromen. Smeri so večinoma dolge do dveh raztežajev, obvezno je plezanje s čelado, so različnih težavnosti.
Plezališče na območju Korošice v Kamniško-Savinjskih Alpah je nastalo leta 2004. Sten je veliko in so od koče oddaljene od pet do 20 minut. Smeri so vseh težavnostnih stopenj, zdaj jih je slabih 80.
Plezališče Marof plezanje omogoča poleti in vse do pozne jeseni. Smeri so opremljene varno, z ekspanzijskimi svedrovci. Prevladujejo položne in pokončne plošče, za katere so potrebne dobra tehnika ter moč in vzdržljivost plezalca. Nekaj je tudi previsnih smeri, ki sodijo v skupino 44 označenih.
Čolnišče je ime plezališča v bližini istoimenske vasi nad Zagorjem ob Savi, dobrih pet minut vožnje od Zagorja. Je idealno popoldansko plezališče, ki je popoldne zaradi vzhodne lege v senci. Je vrhunsko opremljeno, označenih ima 23 smeri.
V Triglavskem narodnem parku (TNP) je osem naravnih plezališč: Bavšica, Bohinj, Peč, Pri Pavru, Radovna, Rombon, Trenta in Vršič.
Plezališče Bohinj leži poleg Bohinjskega jezera, je zelo primerno za začetnike, izziv najdejo tudi bolj izkušeni plezalci. Na voljo je 107 navrtanih smeri. Ima urejeno parkirišče, mogoče si je izposoditi tudi plezalno opremo.
Peč je prav tako v bližini Bohinjskega jezera in leži v masivu Rudnice. V apnenčasti skali je navrtanih slabih 56 plezalnih smeri, primernih za začetnike in bolj izkušene plezalce.
Radovna je v Srednji Radovni na vzhodnem pobočju Pokljuke. Dostop do plezališča je zahteven, plezališče je zastarelo in potrebno obnove. V skali je navrtanih 11 smeri, primernih za izkušene in dobre plezalce.
Plezališče Trenta je tik nad reko Sočo, nekaj kilometrov od vasi Trenta. Dva balvana imata opremljenih 27 smeri, primernih za začetnike in izkušene.
Pravila športnega plezanja za obiskovalce in plezalce
▶ Ne obiskuj sten v času prepovedi plezanja
▶ Kampiraj in parkiraj na za to določenih prostorih
▶ Uporabljaj samo urejene in uhojene poti
▶ Ne uničuj rastlinstva in živalstva, ne poškoduj skalnih sten, oznak in drugih objektov
▶ Odpadke odnesi s seboj in ne puščaj sledi
▶ Ob nesreči pomagaj po svojih močeh
▶ Upoštevaj lokalna pravila glede uporabe opreme
▶ Ne plezaj v projektih
▶ Za čiščenje oprimkov in stopov uporabljaj le ščetke, ki ne poškodujejo skalne površine
▶ V smereh ne spreminjaj razčlemb
▶ Omogoči vzpon tudi drugim plezalcem
▶ Vzpon opravi s skladu z veljavnimi pravili
▶ Za seboj počisti
A. J.