Modrijan 2010 - Lipovšek Marijan; spremno besedilo Vladimir Habjan in France Stele. 1. izdaja, 391 strani, fotografije
ISBN: 978-961-241-465-8; COBISS.SI-ID: 251796736
Trda vezava, format: 230 mm x 220 mm, redna cena 39,90 EUR
Nekatere stvari so vedno lepe in vredne, da jih vidimo ali slišimo večkrat. Mednje sodijo besedila in vsekakor tudi fotografije prof. Marijana Lipovška, ki jih je objavljal večinoma v Planinskem vestniku in v svojih monografijah: Steze, skale in smučine l. 1962 in Steze, smučine in skale l. 1978. Zato ni prav nič čudno, če se je založba Modrijan iz Ljubljane odločila izdati ob 100. obletnici avtorjevega rojstva še tretjo izdajo tega dela z novim naslovom Kje so tiste steze.
Avtor je v uvodu knjige zapisal, da je knjiga namenja mladim ljudem, ki še ne vedo, kako so avtorjevi sodobniki hrepeneli po obisku gora, ki so jih videvali na obzorjih, pa jim vedno ni bilo dano, da bi se jim izpolnila ta želja. Na kratko opiše tudi drugo težavno življenje v mladosti ter kasnejše obdobje, ko se mu je odprl svet knjige in glasbe. Hribi pa so morali še malo počakati.
Marijan Lipovšek je bil vsestranski človek. Predvsem ga poznamo kot skladatelja in pianista. Rodil se je v Ljubljani. Leta 1932 je diplomiral iz kompozicije in klavirja, izpopolnjeval se je v Pragi, Rimu in Salzburgu. Bil je profesor na Glasbeni akademiji in Filozofski fakulteti ter direktor Slovenske filharmonije in rektor Akademije za glasbo v Ljubljani. Za svoje glasbeno delovanje je prejel Prešernovo nagrado.
V planinskih krogih se je Lipovšek uveljavil kot publicist, esejist, kritik, urednik, prevajalec, fotograf in alpinist. Že v mladosti je obiskal Golico, Kamniško-Savinjske Alpe in bil na Triglavu. Njegov učitelj klavirja prof. Janko Ravnik ga je navdušil za Turistovski klub Skala. Z mnogimi odličnimi soplezalci je odkrival nove alpinistične pristope in smeri v naših gorah, tudi s hčerko Barbaro Lipovšek Ščetinin, takratno vrhunsko alpinistko. Bil je eden naših prvih samohodcev, sam je preplezal tudi več smeri. Vidno mesto ima tudi v zgodovini zimskega alpinizma in smučanja.
Vsebina letošnje izdaje je razdeljena na tri dele. V prvem delu z naslovom Po stezah in ledinah opisuje dogajanja med pohodnimi izleti po laže dostopnih delih gorskega sveta od Polhograjskega hribovja in Bloške planote ter Čemšeniške ter Menine planine do visokogorskih dolin pod Triglavom. Posebno ljubezen je gojil do zasneženih gora in gozdov v Spodnjih Bohinjskih gorah, na Voglu, na Jezerskem, po Dolini Triglavskih jezer, na Kaninu in Komni in drugod. Med alpinističnimi podvigi pa opisuje poti na Kočno, Kalško goro, Škrlatico, Frdamane police, Rinke in prek severne Triglavske stene.
Med besedilom je objavljenih tudi 60 Lipovškovih črno-belih posnetkov naših gora z upoštevanjem strogega pravila zlatega reza in drugih kompozicijskih priljubljenih zahtev. Čeprav na njih ni nobene druge barve, ki jih laiki skoraj zahtevamo, lahko le uživamo ob pogledu na njih. Spominjajo nas na fotografije prof. Janka Ravnika ali pa Jaka Čopa. Ob prvem pregledu teh fotografij nas zmoti, ker niso uvrščene med ustrezno besedilo; potolažimo se ob končnem zapisu, da si le te sledijo po kronološkem redu nastanka.
Ob koncu knjige sta prispevala daljše spremno besedilo: Vladimir Habjan o avtorjevem besedilu in France Stele o njegovih fotografijah.