Delo, Trip - Danica Velkavrh: Bukovnik, najviše ležeča turistična kmetija pri nas
Življenje pod Olševo je nekaj posebnega, pravi Viljem Ošep, ki zdaj gospodari na visokogorski turistični kmetiji – Za dobro kuhinjo in goste pa skrbi gospodinja Jelka
Kmetija Bukovnik stoji na čudovitem kraju visoko v planinah in je vzorno urejena. Pravi naslov za tiste, ki ljubijo idilično naravo, domačo kuhinjo in nepozabne razglede. Poleg planincev jo že lep čas cenijo zlasti kolesarski navdušenci. Družinski dopustniki in ljubitelji miru pa tudi že dolgo vedo, kje je dobro počutje doma.
Na kmetiji v Podolševi št. 1 (1327 m) so včasih vse delali zgolj ročno. Na to še danes spominja nekaj starega kmečkega orodja in drugih pripomočkov, ki so še na ogled. Od nekdaj pa so se preživljali predvsem z lesom. Temu so v zadnjem času dodali še turizem, ki zacveti zlasti med poletjem, a poletno podnebje traja pri njih le tri ali štiri mesece, saj se ne zgodi redko, da kmetijo že oktobra pobeli sneg.
Gospodarju Viljemu, ki se še spominja, da so otroci včasih do šole pešačili kar trinajst kilometrov, danes pri delu na kmetiji pomagata sinova Vlado in Vilko ter občasno še hči Karmen, ki zdaj sicer dela v Avstriji. Vsi so trdno navezani na svoj prelepi kos zemlje. Življenje v visokih gorah je trdo, a pravijo, da ga ne bi nikoli zamenjali z dolino. S turistično kmetijo se je ukvarjala že mati zdajšnjega gospodarja. Potem so turizem za nekaj časa »postavili v kot«, kasneje pa se spet ogreli zanj in na široko odprli vrata svoje kmetije vsem, ki si želijo naravno hrano, prijazno postrežbo in prelepe razglede.
Zdravilne rož'ce z Raduhe
Na kmetiji je posebno živahno ob poletnih koncih tedna in v prvih jesenskih dneh, ko jo obiskujejo planinci, ki so namenjeni više v hribe. Odprta je tudi med tednom za vse, a se je treba napovedati na telefonsko številko 03/584 60 39. Veliko gostijo zlasti planincev, ki se iz Solčave mimo Podolševe vzpenjajo na Olševo.
Za svoje obiskovalce pripravijo okusne in zdrave obroke, ki jih sproti ustvarjajo s sezonskimi pridelki. Dokler je toplo, sta vedno na razpolago hladno kislo mleko in gobova juha z ajdovimi žganci, planinci pa radi segajo tudi po domačih enolončnicah. Prav poseben pa je njihov čaj iz zdravilnih zelišč, šentjanževke, plahtice in drugih, ki rastejo na Raduhi.
Za kuharske dobrote skrbi gospodinja Jelka, ki je stalno pri hiši, tudi takrat, ko moški člani družine spravljajo les ali zadnjo otavo s travnikov za svoje krave, koze, ovce in konje. V dolgi zimi pač ničesar ne sme zmanjkati.
Od kmetije Bukovnik se planinci radi odpravijo do nove koče na Grohatu (1480 m, PD Mežica) pod Raduho, kjer je bila včasih planšarija. Koča na srečo stoji na kraju, kjer je pozimi varna pred plazovi, ki so odnesli staro kočo.
Kolesarji in »nižinski« pohodniki raje uporabljajo ture po Solčavski panoramski cesti pod pet kilometrov dolgim gorskim grebenom Olševe (1929 m), ki poteka vzporedno z avstrijsko mejo. Privlačna zanimivost je tudi Potočka Zijalka, veličastna kraška jama z ledenimi kapniki, najstarejše človeško prebivališče pri nas. Do cerkve Sv. duha se ji lahko približate z avtom. Pločevino pustite na enem od manjših parkirišč ob cesti, nato pa vas čaka še ura hoje do jame, ki leži 1700 m visoko. Mnogi radi srknejo požirek ob izviru Kisle vode, ki je ob poti. Malce ima priokus po železu, a vam ne bo škodilo.
Danica Velkavrh