Friko: Rojen na današnji dan v Solkanu leta 1898.
Klement Jug (1898–1924) je leta 1922 s svojim prihodom v Turistovski klub Skala tam ustvaril prvo jasno alpinistično ideologijo. Bil je prvi, ki je začel načrtno plezati tudi prvenstvene smeri in kot prvi med slovenskimi alpinisti uporabljal sicer primitivne kline, ki jih je tudi sam izdeloval.
Jug je v treh letih svoje plezalne poti napredoval od najlažjih plezalnih vzponov do za tisti čas nekoliko težjih: greben Dovški križ – Oltar, severno steno Škrlatice, severno steno Razorja, severozahodno steno Prisojnika, severozahodni greben Kočne, greben s Kranjske Rinke na Skuto in naprej čez Dolgi hrbet, Hudi prask v Mrzli gori, prvenstveno Jugovo poč in smer Brinškov kamin v Planjavi ter severovzhodno steno Krna.
Leto 1924 ni bilo zanj glede gorskih podvigov nič manj plodno, še več, vse najtežavnejše ture je opravil sam, brez soplezalca. Tistikrat je preplezal prvenstveno v vzhodni steni Stenarja, Macesnovec in greben na Rjavino, Spodnji Rokav, Visoki Rokav, greben Rokav – Škrlatica, prvenstveno v severozahodni steni Razora, severovzhodno steno Prisojnika, severozahodno steno Dovškega Gamsovca, greben obeh Martuljških Ponc, vrhunec njegovih podvigov pa je bil vzpon po severni steni Škrbine v Zadnjem Prisojniku.
Potem mu je usoda preprečila nadaljnje vzpone, saj se je 11. avgusta 1924 smrtno ponesrečil med solo prvenstvenim vzponom preko zahodnega dela Triglavske severne stene, "desno od ledenega žleba". Smer v Jugovi liniji sta 25. in 26. julija 1930 leta preplezala Pavla Jesih in Milan Gostiša in danes nosi ime Jugov steber (V-/IV, 900m). Vzpon, če bi uspel, bi bil njegov najtežji.
Po Jugovi smrti je v TK Skala prišlo do skoraj popolnega alpinističnega zatišja. Klub je iz nekakšne otopelosti potegnila generacija ljubljanskih in jeseniških
plezalcev, ki so ob Jugovi smrti šele začenjali plezati. To sta bili Mira Marko Debelak, Pavla Jesih, Joža Čop in drugi.
Vir: Mikša Peter, Urban Golob: Zgodovina slovenskega alpinizma. Ljubljana 2013.