Janez Pikon: Nekdanja učiteljica v Bohinju je zbrala zgodovinske podatke iz kraja in zapisala: »Kmečki upori v 16 stoletju so dvignili tudi Bohinjce zlasti, ker je cesar Friderik III. že leta 1461 prepovedal sejme pri cerkvi Sveti Janez ob Bohinjskem jezeru.« 
Bohinjci in kmečki upori: ... zato so se združili v tako imenovano »Kmečko zvezo, Bohinjcem so se pridružili še Blejci in drugi Gorenjci.« Kmečke upore nam je v gimnaziji lepo razložil pokojni prof. Maks Miklavčič. »Spominjam se, ko je dejal, da so Bohinjci celo pisali pritožbe zoper ravnanje blejskih graščakov, samim briksenškim škofom, ker pa ti niso ukrepali, so napravili pritožbo, kar do papeža. Zanimal sem se za pritožbo, pokojni France Gornik, pisec knjige (Bled v fevdalni dobi),« mi je povedal, da bohinjske pritožbe ni mogel najti, čeprav je pregledal veliko arhivov.
Pač pa mi je na hitro dal podatke o številu upornih kmetov iz Bohinja, po briksenških urbarjih iz leta 1602 (torej pred 410 leti) so plačevali puntarski davek tele hiše v Bohinju: Bistrica: 15 kmetov in 6 kajžarjev, Nomenj: 4 kmetje in 2 kajžarja, Nemški Rovt: 4 kmetje, Savica: 8 kmetov in 2 kajžarja, Brod: 9 kmetov in 1 kajžar, Polej (Polje) 2 kmeta, Srednja vas: 5 kmetov in 6 kajžarjev, Češnjica 20 kmetov, skupaj torej 67 kmetov in 17 kajžarjev.
Najvišji del Senožet v Bohinju, to je v bližini znamenitega studenca Kazance, ima še danes ime »Bundrovc,« ker so se tam sestajali k uporu. Toda tam so se sestajali na tajne seje, tudi pred zadnjo vojno, ko je bilo v Bohinju dobro organizirano društvo kmečkih fantov in deklet, tako je bilo tam tudi zbirališče za bohinjski upor 16. decembra 1941. V Zgornji bohinjski dolini se je vedno poznala skupna moč tamkajšnjih prebivalcev, jedro tega pa je v nekdanjem sožitju kosezkih srenj, posebno v Češnjici, iz katere je bilo tudi največ kmečkih upornikov.
»Bunder« je tudi hišno ime v Stari Fužini (Zgornja bohinjska dolina). Raziskati bo še treba, ali je to v zvezi s puntarji ali nemškim priimkom »Wunderer.« Podobna takšna hišna imena so še »Pantar« na Kamnjah (do zadnje vojne), ki je lahko v zvezi z besedo »puntar,« »pan« ali izdelovalec vezi in tečajev. »Pintar« na Kamnjah, ki je lahko vezal železne palice ali kaj drugega, lahko pa je to spremenjeno ime »puntar,« (Kamnje 29 po starem). »Sobodin,« Kamnje No. 32 Conditio 1/3, Gregorius Shoklich n. 6. 3. 1812. »Sobodin,« Brod No. 15, Cond. 1, Joanes Sholizh n. 1800. Gornji hišni domači imeni še obstajata. Podatki iz knjige »Status animarum parochia S. Nicolai Feistritz in Wochein 1849 - 1859 (seu Bistrica in Wachina),« pa so tudi naslednji, še bolj zanimivi.
»Méháv,« Cond. 1/3 Kamnje 35, Urbanus Oblak n. 10. maj 1972, ponekod se je to domače ime pisano tudi kot »M'hav,« verjetno pa je to spomin na grad Mehovo, ki so ga uporniki zavzeli 17. maja 1515. Zanimivo je nadalje tudi to, da je bila to nekoč bajta, ki je nastala iz edine večje kmetije na Kamnjah (Zgornji Švigeljč), da sta si bili v preteklosti obe hiši v sorodstvu in, da so Švigeljčevi ljudje (to je Mehavi) bili ponavadi v službi po graščinah, med tem, ko je gospodar hiše Zgornji Švigeljč do zadnjega pobiral desetino po Bukovem in se ukvarjal s tovorjenjem železa v Italijo. Mogoče izvira odtod grajski pomočnik Ipsilon, o katerem je pisal dr. Janez Mencinger.
Vir: časopis Delo, pisma bralcev: Joža Čop, Rozmanova ulica 9, Koper
Janez Pikon