Polet, Na svoji zemlji - Željko Kozinc: Zasavska sveta gora, razgled v središču Slovenije
Seveda se na vrh Zasavske svete gore (852 m) lahko pripeljete tudi z avtom, pa še po asfaltu. V tem primeru ne potrebujete niti športne obutve niti pohodnih palic. Kolikor vam bo manjkalo zadovoljstva, ki ga izletnik običajno občuti po dobro opravljeni hoji, lahko slabo planinsko vest potešite s polurnim vzponom na bližnji strmi Roviškovec (930 m), ki je na vrhu sicer poraščen in zato nerazgleden, a po višini in obliki kar spodoben predstavnik kuštravih in ostro našpičenih posavskih hribov.
To je izlet v samo geometrično središče Slovenije. Najboljše izhodišče je starodavni trg Vače nad Litijo. Na levo od Vač vijuga cesta do Zgornje Slivne, vasi, ob kateri so geodeti računsko določili točko, ki je geometrično središče naše države. Na njej so postavili spomenik GEOSS. V bližini je dobro obiskana turistična kmetija.
Desno od Vač, manj kot kilometer daleč, je vas Klenik. Velika bronasta kopija vaške situle, ki je postavljena sredi tega kraja, vas spomni, da ste na enem najbogatejših slovenskih arheoloških območij; da so že dosedanja stoletna izkopavanja prinesla na svetlo bogata pričevanja o političnem, verskem in kulturnem življenju ljudstva neznane usode pred približno 2500 leti; in da je ostalo obilo dela za arheologe še za nadaljnjih sto let. Z malo domišljije si lahko predstavljate, koliko situl, teh umetniško obdelanih kanglic alpskih Ilirov in Venetov, je morebiti še pod njivami in senožetmi.
Markacije vodijo vzdolž ceste, mimo studenca do razložene vasi Vovše pod hribom Kuklja. (Kjerkoli naletite na krajevno ime, ki izhaja iz korena kuk, smete domnevati, da se na lokaciji nemara skrivajo ostanki železnodobnega rudišča.) Na koncu vasi je tudi konec ceste in začne se pravi planinski užitek po gozdnih kolovozih in ponekod rahlo strmih stezah. Vendar je pot lahka, za vsakogar primerna. Dvigniti se morate dobrih 300 višinskih metrov. Na koncu je poskrbljeno tudi za gostilno. To je lični Planinski dom na Zasavski sveti gori (822 m), nekaj sto metrov za vrhom.
Ta gora, imenovana tudi knapovska pljuča, je idealna za nedeljski obisk: na vrhu je obnovljena cerkev s stoletno romarsko tradicijo, ki je gori dala ime. Vsa njena zgodovina je vznemirljiva, saj se začenja že davno pred našim štetjem. Številna ljudstva so tu imela kultni prostor, naši predniki so tu zgradili protiturški tabor; za nekdanjim obzidjem je danes pokopališče. Pred cerkvijo stoji spomenik padlim v prvi svetovni vojni, delo Franceta Kralja. Obzidje ima slovensko posebnost: veliko obokano vežo s petimi lopicami. To so baje sramotilni prostori, v katere so vernikom v svarilo zapirali grešnike in prestopnike ter jih z verigo privezovali ob kol. Vsakdo se je lahko znesel nad njimi. Odmev tega je dekalog, deset božjih zapovedi, ki je vklesan v marmorni plošči na obeh straneh vhodnih vrat v cerkev. Če cerkev obhodite po notranji strani obzidja, si lahko privoščite nenavaden razgledni krog preko pokopaliških križev in spomenikov: v lepem vremenu pogled na Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke in Julijce, pred njimi pa na številne zasavske vrhove. Na jug in zahod seže oko prek litijskih hribov do Snežnika in Nanosa, na vzhod do Kuma in Gorjancev, na sever do Raduhe in Pohorja. Zasavska sveta gora je eden najbolj obiskovanih razglednih hribov pri nas. Imeli boste občutek, da vidite vso Slovenijo, ki bo blizu resnici, zakaj stali boste v njenem središču. Kakšna pobožna duša se bo morda domislila, da stoji – pač zaradi dekaloga, tistih zmeraj in povsod veljavnih zapovedi, kot so »ne laži, ne kradi, ne ubijaj«, vklesanih na cerkveno steno – kar na slovenski Sinajski gori, vse naokoli pod to goro pa da je slovenski Sijon. Seveda se bo zaman ozirala za razsrjenim Mojzesom, tu je vse lično in pohlevno, kakor se spodobi za visoko božjo njivo, prava pastorala.