Najbolj tragikomično pri vseh teh posegih je to, da nimajo prav nikakršne ekonomske podlage. Gospodarski interes naj bi bil pač tisti glavni motor takšnega razvoja? Večina raznih cest, poti, žičnic in ne vem še česa je sfinanciranih s pomočjo kohezijskih - evropskih skladov, sklada za razvoj podeželja in drugih nepovratnih sredstev, investitor mora sam priskrbeti manj kot polovico, pa še to je v kreditih in delovnih urah, praktično brez lastne finančne udeležbe, potem si lahko poln idej! Odkar smo v Evropi, bo tega čedalje več! Saj je fino, če oživljajo planine in zidajo sirarne in maslarne, problem je v tem, da ne gre za ohranjanje nikakršne dediščine niti za gospodarstvo, saj taka ekonomija brez nepovratnih sredstev ne bi bila možna, pri tem se pa trg utaplja v enormnih zalogah mleka in mlečnih izdelkih. Nihče ne pomisli, da je vse skupaj posledica intenzivnega razvoja mlekarstva v dolinah. Podobno je z lesom, npr. z bukvijo. Odkar ni več Đura Salaja oziroma tiste češke tovarne celuloze v Krškem, je tudi lesa že preveč in ne vem, kaj bodo vozili po teh "gozdnih" cestah.

Samo še 4WD turisti?! Seveda, če cesta je, menda ne bom hodil po njej ali okrog nje peš, ampak se bom po njej zapeljal, čeprav nisem vikendaš ali njegov prijatelj in ne grem na njegov ranč na nedeljski piknik!

Z gospo (gospodično?) Katarino Majer se popolnoma strinjam, saj je okoljska zavest v naših (tudi tujih) krajih izredno nizka in tisti ki jo imajo, jo morajo širiti. Če bomo računali le na državo, ne bo nič! Tu so učitelji, duhovniki....., v gorah pa inštruktorji, vodniki itd. Dokler tudi domorodci pod hribi (po domače "rednecki") ne bodo dojeli in predvsem izposlovali, da se da največ zaslužiti ravno z naravo in zgledom človeškega sobivanja z njo, ne bo nič! Ko bodo sami preganjali razne sorodnike in prijatelje vikendašev, ki se pojajo naokoli z motornimi sanmi, motorji in celo helikopterji, ko bodo dojeli, da je množična prodaja parcel in hiš zgrešena pot in dokler bodo sami mislili, da je njihova perspektiva v takorekoč urbanizaciji planin in poletni prodaji sirov in kislega mleka po planinah, ne bo nič! Včasih se mi dozdeva, da ta Evropa seli te zadeve k nam, sami se pa zapirajo, ohranjajo dediščino in popravljajo pretekle grehe (dober primer je pozidava in ožičenje Dolomitov, za kar jim je še danes žal!). Najhuje je, ker to niso posegi od danes na jutri, ampak je škoda relativno trajna. Tu ne gre za šotore in smeti, kar npr. počnejo Čehi in jih tako kolnemo ter preziramo, tu se lahko vse povrne v prvotno stanje v nekja urah. Tu gre seveda za sistematično uničevanje. Saj, podobni, še hujši primeri se dogajajo npr. v Dalmaciji, ekstremno hudo je na Črnogorski obali, vse so zabetonirali, ostalo so pa smeti in gliserji. Ko ne bo več Rusov in Srbov, tja na dopust ne bo hodil nihče več, razen Slovencev seveda!

Mimogrede, "naša" PZS bi lahko že zdavnaj z Planinsko zvezo Češke elegantno izvajala kak sporazum o obisku njihovih planincev, ki bi z našimi sodelovali pri čiščenju, nekje konec septembra ali oktobra. Teh akcij sploh ni! Zakaj ne?

Menda se ne bomo zanašali na varuhinjo človekovih pavic (tudi državna služba), ki se je pridušala nad problemi z zakonodajnimi postopki in paberkovala o neučinkovitih inšpekcijskih službah in podobnimi zadevami. Ko sem to bral, sem se počutil kot pred kupom "materialov za javno razpravo" v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja...

Z izgradnjo novega smučišča Prevala na Kaninu so buldožerji dobesedno zradirali več sto metrov planinskih poti. Za soglasje planincev ni vprašal nihče, ker menda to ni potrebno, saj so tako ali tako imeli vsa potrebna dovoljenja, tudi naravovarstvena. Seveda nam ni preostalo drugega kot zavihteti krapme in rovnice in poti na novo nadelati in označiti. Gre za odcepe poti s Prevale v dolino Krnice, proti Rombonu in s Prevale proti sedlu oz. Prestreljeniku. Za nameček so jeseni še nekaj popravljali in poglabljali teren, tako, da bodo letos potrebna ponovna popravila. Kaj vse je na tem koncu ostalo po izgradnji smučišča in sedežnice, so imeli tisti, ki so tam hodili priložnost videti. Kot sem seznanjen so bile obveščene tudi razne inštitucije, ekološka gibanja, komisija za varstvo gorske narave pri PZS in tudi MWS. Odziva takorekoč nobenega, razen nekaj malega obžalovanja s strani MWS oz. njene predstavnice.

Seveda pa se tukaj poraja vprašanje povpraševanja in ponudbe, razvoja ali stagnacije.

Tudi sam sem tekel, po tej lepi stezici pred leti in ne morem verjeti, da človeška lakomnost nima meja in da človeški veleumi niso sposobni doumeti, da to kar imamo je neprecenljivo in da bi to kar imamo morali ohraniti tudi našim zanamcem. SAMa se bom letos udeležil in upajmo vsaj to, da ne bo dež. Verjamem, da je brez dovoza težko opravljati bilo kakšno dejavnost, pa so tokrat res prekoračili vse meje razumnega.

Organizatorji GM4O smo bili letos deležni, kar nekaj kritik, ko smo popravili del steze na trasi, pa upam, da se drugo leto to ne bo poznalo in bo narava opravila svoje.

Jože

Žal je situacija v Sloveniji še veliko slabša, kot jo prikaže ta žalostni prispevek vključno s pripombami. In v nekaj letih bo škode še ogromno, dokler se ne bo kdo od pristojnih le zbudil iz globokega spanja.

1. Z inšpektorata so me seznanili z dejstvom, da proti izvajalcem, ki kršijo naravovarstvene pogoje (naravovarstveno soglasje, ki se izda s strani zavoda za "varstvo" narave) ne morejo ukrepati s sankcijami (= denarna kazen), ker za to ni pravne podlage. Za to zakonsko luknjo vedo na ministrstvu! ??? Tak primer je recimo planina Svečica.

2. Inšpektorica zadolžena za to območje. Konkretno recimo planina Svečica, mi je razložila svoje osebno mnenje, ki gre takole: "Če ima kmet zemljo in traktor, potem mu moramo omogočiti, da z njim pride do svoje lastnine." In to je po njenih besedah dober kompromis med željami lastnikov in naravovarstveniki. Kaj je potem šele želja lastnikov. ???

Nekdo je v slovenskem parlamentu predlagal, da bi morala država poskrbeti za javno dostopen spisek pedofilov. Jaz pa predlagam, da država poskrbi za javno dostopen spisek bebcev. Vanj bi lahko vpisovali posameznike, pa tudi takšne ali drugačne skupine državljanov.

Kaji kaj takega, kot je tale »cesta«, prav gotovo ni zgradil nekdo, ki mu možgani normalno delujejo.

Sem pa rahlo v dvomih. Josef Švejk je bil od oblasti uradno spoznan za bebca. Prepričan pa sem, ta takšne bebavosti ni bil zmožen. Kaj takega bi lahko storil samo poročnik Dub. In, če kdo ni bral Švejka, mu to toplo priporočam. Spoznal bo namreč, da bebavost ni tako redek pojav, kot bi si človek mislil.

Lansko leto sem po tisti čudoviti stezici vozil z gorskim kolesom. To, da verjetno kršim zakon, kakšnih moralnih dilem pri meni ni povzročilo. Ampak prav zares sem se, takole sam pri sebi spraševal, ali pa morda res ne uničujem te čudovite pokrajine? Ne vem? Morda pa sodim jaz in meni podobni na tisti spisek?

Lep pozdrav: Matej Pivec

Če se ne motim je prihodnost naših planin lepo opisal g. Dušan Škodič v 2. št. Planinskega vestnika 2007 pod naslovom: Stoletje v gorah - Jezik skozi čas. Zato bi pozval uredništvo Planinskega vestnika, da dovoli objavo tega članka z vsemi zelo nazornimi "fotografijami" na teh in še kakšni drugi internetni strani. Ob branju prihodnosti, ki je očitno bližje kot si mislimo pa se le vsi zamislimo.

Kdor je članek prebral bo hitro vedel zakaj gre.

Drugače se trenutno nahajam na drugem koncu sveta, kjer so gore po prospektih sodeč le še en kos Zemlje, ki jo je potrebno čim bolj pretvoriti v denar (heliski, helihikes za 150€ in podobno).

Ko sem v časopisu prebral še vse o denacionalizacijskem postopku Bornove zapuščine in ko sedaj prebiram treking poti po Novi zelandiji sem potegnil logično ločnico med obema deželama, ki je nazorno prikazana v nekaj spodnjih povezavah:

http://www.kaikouratrack.co.nz/index.html

http://www.catlins-ecotours.co.nz/

http://www.humpridgetrack.co.nz/

http://www.ryton.co.nz/

.........

Zgoraj opisane poti namreč potekajo po privatnem zemljišču in lastniki hočejo kaj imeti od tega. Eni več, drugi manj.

In tako bodo morda tudi naše gore le še poligon za tiste z denarjem.

Zato se moramo še toliko bolj potruditi za dober TNP in ustanoviteh Narodnega parka v Kamniško-Savinskih Alpah in Karavankah.

Drugače pa imajo tukaj težave s preobilno zasedenemi potmi rešene z obveznim rezerviranjem (za naše razmere) preskromnih prenočitvenih kapacitet. In nekatere so polne že 6 mesecev v naprej.

Toliko iz za večino Slovencev "sanjske" dežele Nove zelandije.

PS: Je pa res tule trenutno le 14C.

Vsebina je bila izbrisana na zahtevo avtorja / IP

Okvir oziroma hierarhija, v kateri se to lahko dogaja, je tesno vezana na aktualno vlado, posebej na ministrstva in podrejene ustanove. Pri tem je nova vlada, žal, v tem podobna prejšnji.

Pomembno je tudi to, da so namere skrite pred javnostjo, dokler ta ni soočena z bagerji. To je velik minus in ga je vpeljal kapitalizem. Že ve zakaj.

Izkušnje so pokazale, da ustanove počepajo ena za drugo, kot kure, ne znajo braniti niti tistega, za kar jih davkoplačevalci plačujemo čez državni proračun. One zvejo za namere, saj obravnavajo te vloge po službeni dolžnosti. Zakaj ne povabijo javnosti k obravnavi?

Je morda neviden teror z nevidnimi grožnjami o izgubah dobro plačanih delovnih mest bolj učinkovit kot vsa javnost? Predpostavljam.

To moram predpostaviti, ne le zaradi nekih rekla-kazala, verjetno resničnih domnev o vplivih županov in celo investitorjev pri takih rabotah pa grožnjah inšpektorjem, ampak tudi zato, da jih takoj ne proglasim za kriminalce na odgovornih delovnih mestih, ki jih zasedajo za zaščito naravnih vrednot Slovenije, kar bi si zaslužili po storjenih delih, v katerih so dali svoje soglasje k bagerski obdelavi planin.

Predlagal (morda 2005 leta) sem direktorju Zavoda za gozdove moratorij na gradnjo cest v planinske predele, dokler se na neki ravni ne dogovorimo ali bomo spoštovali navedbe iz prostorske strategije o ohranjanju naravnih vrednot Slovenije in ugotovili, zakaj moramo imeti ceste v planine, kdo jih zahteva, katera ekonomija, in podobno. Zastonj. Ni bil zato.

Škoda narašča iz tedna v teden in eden od ukrepov bo moral iti v smeri zahteve za ukinitev Zavoda za gozdove (ZG) ali vsaj izgubo pravice do izdajanja soglasij za posege v planinski in še kak prostor.

V rušilnem smislu prednjači enota ZG z Bleda, ki upravlja skoraj z vso planinsko in gorsko Gorenjsko.

Prav tako rušilen se izkazuje Zavod RS za varstvo narave s svojimi bagerskimi soglasji. Če sta centralna enota in njena goriška podružnica še veliki borki za naš naravni prostor v primeru Volovje rebri (žal so svojo pritožbo na odločbo odklonili, češ, da ni možna, čeprav imajo v zakonu o ohranjanju narave ne le pravico ampak tudi dolžnost). Kdo bi razumel kranjsko enoto, ki nam uničuje planine s svojimi soglasji in mehkobo, ko gre za črno gradnjo (Zelenica).

In zadaj prežita glavna krivca Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo ter Ministrstvo za okolje in prostor, ki ima čez tudi ARSO, Agencijo za okolje , pa okoljske in naravovarstvene inšpekcije ter tisti del upravnih enot, kjer odločajo o naravi in okolju. Seveda spet ne vsi zaposleni ampak od glave navzdol. Ministra sta včasih objektivna (ljubita stihijo, namesto sistematičnega ohranjanja slovenskih vrednot) ali pa tudi dejanska krivca za to dogajanje. In ne moremo mimo strankarskega sistema, ki vzpodbuja tako stanje, v katerem si pridobivaš volivce s podkupovanjem, da jim dovoliš kar zahtevajo. Ker gre za slovenski naravni prostor, je glavni kkrivec med strankami SLS, ki pokriva ali je pokrivala (ta novi je menda izven) obe ključni ministrstvi.

Kaj nam preostane? Pravijo, da nove volitve. A nahrani množice z ukradenim kruhom, pa ti bodo jedle z roke. In to počnejo. Kradejo in uničujejo vrednote vseh v korist nekaj tičev.

In ne smemo pozabiti kdo vse je stvoril najbolj uničijočo denacionalizacijsko zakonodajo v Evropi. Še Nemci niso take. Sramota, razprodaja Slovenije celo tujcem. Naše generacije naj pa plačujejo te sramotne odločitve. Upam, da Pokljuke ne bodo podarili Vatikanu v fizični obliki. Ta pozna samo kapital na Zemlji.

Vse to ima neko rdečo nit, ki je morda tisti, ki se niso spopadli s konkretnimi primeri in papirji ter ljudmi za njmi, ne vidijo. A skrajni čas je za revolucijo, kar pomeni močan obrat od sedanjega dogajanja, k ohranjanju naravnih vrednot za nas in zanamce.

Pri tem bo treba z imeni na plan. Ne smemo pustiti, da se skrivajo nesposobni branilci naravnih vrednot Slovenije za inštitucijami.

Dragi Andrej, z opazko "nekdo izmed braniteljev neokrnjene narave na tem forumu" kličeš nek viteški Red rože Mogote, ki mu je država Slovenija priznala naziv Sir (ta trenutek sem v zadregi, ali obstaja tudi Lady?) , h kateremu gredo tudi pristojnosti za urejanje stvari po kodeksu Reda.

Takega Reda v SLO ni! Tudi ni Robinov Hoodov! Smo zgolj državljani, bolj ali manj ozaveščeni, bolj ali manj razgledani. Stalnica je le to, da Človek, da seveda tudi naš državljan, posameznik, uničuje, degradira, znižuje kvaliteto naravnega prostora, največ za svojo komodnost ali svoj zasebni dobiček.

Na račun družbe. Čeprav imamo kar nekaj dobrih predpisov v smeri ohranjanja, pa četudi z luknjami.

Kaj to je, ta kvaliteta, se zelo dobro ve, ko je ni več. Obstajajo pa tudi mednarodni dogovori in pogledi ter opozorila.

Plačujemo pa niz uradnikov, ki imajo bogat nabor nalog, ki naj bi ohranjale kvaliteto prostora.

A odpovedujejo. So kot da jih ni. Živi mrtveci.

Kako degradacijo ustaviti, preprečiti. Z viteškim Redom?

Če se kdo poškoduje, imamo GRS. Če kdo uniči naravne vrednote, nimamo nikogar!

Kakor si bomo postlali... kot družba in ali bomo te kvalitete zapustili zanamcem, nikogar pristojnih ne briga, se ne sekira, čeprav je plačan za to, da se sekira (izjeme so častne, res)!

Veliko je za začetek vredno že (kar si tudi opravil Andrej), da državljani/nke , ki opazijo degradacijo naravnega in kulturnega prostora, to sporočijo javnosti. Skoraj bi rekel, glede na to, koliko jih to naredi, da je že to hrabro dejanje. Takorekoč, izpolnitev državljanske dolžnosti. Nekako tako, kot , če vidiš, da je nekdo vlomil v hišo ali kaj ukradel pa to sporočiš pristojni službi.

Tudi v našem primeru so pristojne službe, kakršne koli že so. Saj jih vendar plačujemo. Torej je zaželjen drugi korak, sporočiti še tem službam. In slediti do konca, dokler ni odgovora, ali pa zahtevati, na osnovi odgovora, nadaljni postopek.

Nekateri prostovoljci to počnemo, kolikor nam čas dopušča. Iz sebe, iz zavedanja, da izgubljamo. Kot celotna družba.

Da to ni razvoj, ampak nazadovanje. Da so kvalitete, ki jih imamo ali smo jih imeli, vedno bolj cenjene v Evropi in svetu. A nas je veliko premalo. In že en sam primer da za vrh glave dela. Poskusi enkrat, Andrej!

Če pa se, draga družba, odločimo, da oblikujemo organizirana reagiranja na taka dejanja s posebno službo ("viteški Red", GRS za naravo) civilne družbe, ki bi v Sloveniji bila še kako potrebna, pa se dogovorimo, da jo tudi ustanovimo in finansiramo. Vsebovala bi odvetniško pisarno in vezala občasno strokovnjake s področja naravnih vrednot in poznavalce mednarodnih konvencij in gibanj ter drugih aktov. Mislim, da ne bi bila draga, lahko bi si pomagali tudi s prispevki evropejcev, ki jim je mar za naravno ohranjeno Slovenijo.

Ustanovimo poseben sklad, z nadzorom civilne družbe in od spoštovanih posameznikov, in začnimo! Za začetek bi tak sklad lahko deloval pri MWS, ki je najbližje neodvisnosti od države (to je nujen pogoj), ima ustrezen program, strokovnjake - prostovoljce, veliko srce in zdravega duha, še nekaj dobre volje in odprtost za vse, ki se želijo pridružiti v obrambi (da, gre za vojno za prostor) slovenskih naravnih vrednot, skupaj s kulturnimi v naravi.

Resno mislim, Andrej, greš zraven (?) in drugi tudi (?). Naj bo to kakor poziv na akcijo! Sicer bomo nemočni samo še jamrali za izgubljenimi vrednotami.

Ne bi zdaj omenjal, da bi nekatere nevladne organizacije, ki imajo zaposlene, lahko prevzele to borbo. A je ne!

In čakanja je dovolj, saj nam bodo vse preorali, medtem, ko mi besedujemo!

Morda kdo ve, zakaj so imeli pred prihodom Francozov na Kaninu veliko izgubo?

Druga stvar je pa odnos. Način, kako se obnašaš v prostoru. Znano je, da ima kapital dve maksimi: maksimiranje dobička in maksimalno zmanjšanje stroškov. Če ga izpustiš s povodcev, podivja.

Kapital (in ekonomisti z njim) dolgo , dolgo ni priznaval stroškov onesnaževanja. Češ, to se nas ne tiče. Če nas hočete imet, požrite. Saj vam omogočamo delovna mesta. Še nedavno so se tako obnašali lastniki proizvodnje celuloze v Krškem, na primer. Že dolgo nazaj je Nemčija začela z eko alarmom v gospodarstvu.

Zanimivo je, da so ekonomisti dolgo razlagali, da onesnaževanje okolja oziroma čistilni postopki ne spadajo v neto ceno izdelka. Ko so jih dovolj pritisnili, so v ekonomsko doktrino ustvarjanja dobička morali privzeti stroške okolja.

Tako je Nemčija privzela v predpise, da mora imeti vsak izdelek, ki se prodaja na nemškem trgu (kjer je obstajala nemška prozvodnja), imeti v ceno vračunane stroške okoljsko čiste (v začetku manj, nato vedno bolj) proizvodnje. Če si tam prodajal in nisi mogel dokazat okoljskih stroškov, so smatrali tvojo ceno za dumpinško in izdelek preganjali. Nazadnje je to občutila proizvodnja jekla iz Jesenic. Ki se je sicer na sodišču izvlekla.

Danes kapital seli proizvodnjo po originalnih principih (glej zgoraj) v nerazvite države, kjer še lahko svinja.

Tudi pri nas še lahko kje svinja, če mu pustimo. Tudi v gorah lahko svinja, če mu pustimo. Pusti mu država, uradniki. Vedno bolj bomo privzemali, da svinjanje puščajo, ker so podkupljeni. Samo brez odvetniške podpore se v to ne moremo spuščati.

Govorice s Kanina od kakšnega domačina o rabotah Francozov na tem področju o metanju odpadkov in odpadnega materiala v jame, so prisotne. A kdo bo šel preverjat? Morda pa ni res? Pa če najde, bo morda tiho. Kolateralna škoda razvoja! Le čigavega žepa, na čigav račun.

Zelenica, Svečica, Dolga njiva..., (vsaj) tri žalostne zgodbe s Karavank! Vse pa z istim temeljnim skupnim imenovalcem: hiter zaslužek v gorski naravi, za vsako ceno!

Vendarle ima oskrunjena Dolga njiva tudi malo samosvojo zgodbo. Je del razvpite denacionalizacijske zgodbe potomk (hčera) barona Borna, nekdanjega lastnika gozdov pod Košuto. Nedavno so bile vse pritožbe rešene njim v prid in tako je očitno zdaj pod Košuto mogoče dobesedno prav vse! Z Dolgo njivo upravlja novoustanovljeno podjetje Bornovih potomk. Bornovo podjetje pa je Dolgo njivo, predvsem z zasluškarsko donosno planšarsko kočo vred, dalo v dolgoletni najem podjetnemu mlajšemu kmečkemu paru. Današnji "planšarji" ne vstajajo več še pred soncem in gredo na ogledovanje za čredo (peš). Čredo zdaj paše električni pastir, čredo pa planšar ogleduje kar s štirikolesnikom... Pod krinko "obnove planine" gredo zdaj vsi grozoviti posegi v še nedavno najbolj romantično idiličen gorski svet nad Tržičem!

Bornove potomke so v današnjem Tržiču priznane, in tudi resnično so, kot zelo radodarne donatorke in mecenke za marsikaj. Tako so tudi postale vse bolj le še bledeče črke na papirju predvolilne naravovarstvene obljube aktualnega tržiškega župana. Bornove so tudi med prvimi donatorkami za novo planinsko kočo na Zelenici. Zagotovo ni pričakovati nobenih nasprotovanj s strani tržiškega Planinskega društva Dolgi njivi v bran... Sebično, zelo sebično in kratkogledno, a tako gredo zdaj pač podobne stvari pod Karavankami, v našem malem Tržiču pa še posebej!

Lahko in hkrati težko je biti pameten v situaciji kot je aktualna z Dolgo njivo. Drži tudi, da je lahko napisati ogorčen članek o videnem zatečenem stanju. A kaj storiti ob, z razlogom, nezainteresiranem odnosu pristojnih na državni, lokalni in celo potencialno zainteresirani (PD Tržič in druge okoljevarstvene organizacije in posamezniki) ravni?

Dolge njive kot je bila, žal zagotovo ne bo nikoli več! Morda bi se vsaj za umilitev stanja le dalo prepričati upravljalca Bornove bogatije pod Košuto, da ob desetinah železnih ramp s ključavnico v tistem koncu postavi še eno, tam nekje pri Košutniku, in ne bo idiličen travniček pred planšarijo ob verskih in podobnih manifestacijah en sam parkirni prostor sodobnih častilcev Boga in političnih opcij? Morda bi nadobudnemu planšarju z Dolge njive le veljalo predlagati, naj svoj imenitni štirikolesnik uporabi res samo v sili, ne pa za vsakdanjo igro otrok in sebi (predvsem) v zabavo? Morda bi Bornove potomke namesto v instalacije za električnega pastirja raje primaknile kaj za (kot) nekdanjo ogrado pašnika iz sušič? Predvsem pa v spreminjanje miselnosti, ko bodo nedopustni posegi v gorski svet kot na Dolgi njivi, večja sramota, kot kakršnekoli kazni. Do tedaj pa si svojo neizmerno sramoto za Dolgo njivo zaslužijo... Saj ste razbrali iz pripombe! Bo kdo tudi ukrepal?

..... smo mi ena zgrešena država.

Če prav razumem razsežnosti tega posega, se bo sedaj priti iz Tržiča, čez Dolgo njivo na Jezersko tudi s štirkolesniki (ATV) in terenci. POtem potegnejo še eno cesto na Tolsto košuto in človek se bo prvič pripeljal na sam greben Košute. Majhen korak za človeka, a velik za človeštvo.

Dolga njiva postaja gorski pekel, a lokalno javno mnenje pravi: "da je tko fajn, k so ta nov najemnik. Majo dobr za jest, pa še prpelat se da do gor." Še dobro ozvočenje in veselice bodo. Prej je bila planina baje slaba. Krave in skromna hiška. Sedaj je avto moto veselica in je super. Ina evo nadgradnje. Pripeljejo se gor in v planinskem okolju gledajo formulo 1. Kaj bi si človek še želel?

Mislim, da nujno rabimo nekaj, pokrajinsko organiziranih, eko terorističnih celic.

Sam sem na svojem blogu o "projektu Dolga njiva" pisal opozorilna mnenja, ki so se porajala ob srečanjih z novim najemnikom, ki so bila v enem obdobju zelo burna. Namreč obsojen sem bil nekompetentnega pisanja o planšarstvu in žaljenja najemnikov.

Moja takratna opozorila so se žal v veliki meri uresničila. Zagotovila, ki sem jih prejel s strani najemnika, da tukaj pa ne bo niti slučajno tako grozno, kot sem predvideval, da je tukaj itak vse pod standardi Natura 2000, sem sprejel z olajšanjem in odnos do najemnikov spremenil in bil tiho. In kakšna napaka. PRVI VTIS o človeku te ne prevara nikoli. Kakšna naravovarstvenost!!! Kmetu je interes le ekonomija.

Razumem, da se planšarstva, kot se ga je šlo pred 50 leti ne moremo iti. Tudi bivanjski standardi so se spremenili in jih tudi akceptiram. Obnova koče je bila nujna in dejstvo je, da sta Matjaž in Mateja vložila veliko sredstev in dela, predvsem pa tudi smisla za kulturno dediščino v obnovo. Kočo sta preklrila s skodlami, uredila sanitarije in tudi ostalo notranjost. Meni je jasno, da sta to morala narediti. Vse ostalo pa mi ni jasno!!! Čemu 3(tri) dostopne ceste do planine? Čemu so parkirana vozila ( terenec ali dva, traktor, bager, 4x4 motorček, ... )ob planšariji? Zakaj se potrebščin za oskrbo koče ne pripelje in se avtomobile kasneje ne umakne? Hoda iz spodnjega parkirišča je le 15 minut!!! Isto je z zgornjim, enaka oddaljenost, pa še v breg ni treba hodit.

Matjaža in Matejo bi pozval, da nehata gledati na stvari le z njune strani! Z njima sem vzpostavil odnos, ki mi je omogočil prijazen dober dan, kadar sem prišel (tam sem namreč ogromnokrat zaradi foto lova), tudi kak zastonjski čaj in prijazen klepet. Nisem pozabil jeznih besed, ki so me dočakale letos februarja, ko sem se tam prvič srečal z obema. Kdo da sem, da se lahko usajam in pišem po internetu neresnične zgodbe. Danes so moje izmišljene zgodbe do popolnosti udejanjene:

Klopi pred kočo so postale pravi letni vrt za gostinske namene ( tudi tam sem dostikrat dobro jedel, ja!). Kapacitete so prevelike in povsem jasno izkazujejo interes po čim večjem obisku in zaslužku.

Uničenje dostopnih cest je popolno, za kar so krivi predvsem in samo težki kamioni. Vendar prevoženost omenjenih treh dostopnih cest kaže na popolno ignoranco najemnikov do okolja.

4x4 motorček je resda koristno pomagalo, a žal zlorabljano za zabavo.

Da pa ne omenim zimskih radosti z motonimi sanmi ( trije komadi parkirani na razvoženi planini, dva pa nižje očitno na čakanju za "goste")

Žičnica za zabavo najemnikom in družinskim članom

Zadnji poseg pa je končno prišel v javnost in spodbudil nekaj pisanja. A kaj ko spodbuja le slednje-nekoristno pisanje za promocijo organizacij, ki pa ne storijo NIČ!!! Ima MWS in z njim gospa Keršičeva možnost pravne zaščite okolja, ima možnost civilne tožbe????

Žal so vsa dela "požegnana" od lastnic baronic Born in pa podjetja, ki s tem področjem upravlja. Kakšne so povezave s politiko niti ni pomembno. Prej je bil Rupar, sedaj je Sajovic in kaj bo storil slednji tudi mene zanima.

Lep pozdrav

Povezave na le tri od večih zapisov na temo Dolga njiva

http://fotoolki.blogspot.com/2006/09/dolga-njiva.html

http://fotoolki.blogspot.com/2006/06/dolga-njiva-ne-vem-kateri-e-letos.html

http://fotoolki.blogspot.com/2007/02/dolga-njiva.html

Debata z naštevanjem novih in novih posegov, ki so kot opažam večina požegnani s strani lokalnih oblasti, je brezpredmetna, saj razen da se mi tukaj beremo ni drugih posledic. Pač ogled strani raste, pripomb je vse več, nihče pa nič ne ukrene.

Zato mi je predlog (če ni le ciničen odziv na pisanje g. Žagarja) g. Ogrina edini pametni komentar pod vso tole rabuko okoli Dolge njive in ostalih nečednih rabot v naravnih okoljih, največkrat celo zavarovanih, ki jih redno tukaj prebiramo.

Sam sem se takoj pripravljen angažirati v tej smeri in če je predlog g. Ogrina realno izvedljiv, bi prosil za nadaljne ukrepanje, da končno nekdo začne robantit z razlogom in ne le tako kot sedaj, ko se tukaj bolj kot ne anonimni junačimo in brez haska bentimo.

Nikakor se ne strinjam s tem, da je pisanje o takšnih in drugačnih posegih v naravo tukaj brezplodno početje. Če nihče ne pove, potem večina ne zve. Več kot jih ve, večja je verjetnost, da se bo našel korenjak, ki bo zadevo sprožil dalje. Pomembna je iskra, ki pa lahko zaneti velik požar. Če nekdo samo napiše, kaj je opazil, pa potem ni nobene reakcije, stvar enostavno zvodeni. Zato je prav, da se ljudje oglasijo in napišejo svoje mnenje. Mogoče ravno to potem koga vzpodbudi, da kaj konkretnega naredi.

Namreč, dejstvo je, da nismo (! vključno z mano) vsi ljudje enako pogumni, vsak rabi drugačen impulz, da se premakne in vsak si upa samo do neke mere. Enemu je dovolj samo beseda, da gre v akcijo, drugi rabijo malo več. Takšni pač smo. V tem ne vidim nič slabega. Nekdo mora samo sprožiti zadevo, drugi se pridružijo kasneje in zopet prispevajo na svoj način. Tako stvari delujejo. Edini problem tukaj je, če se nihče ne pridruži. Potem je pot seveda veliko težja, marsikdaj neprehodna.

Pa še to: tudi za hladno pivce na klopci ob koči so potrebne poti, (danes na žalost marsikje že kar ceste), da se koče oskrbijo z raznimi stvarmi, ki jih potem prodajajo "razvajenim" planincem. Me res zanima, kje še oskrbujejo koče iz nahrbtnika. Žičnice so še, a kako dolgo še bojo. Mislim, da se je osnovni namen gorskih postojank povsem razgubil. Koča nekje pod ali na vrhu naj bi bila samo zavetišče ali zatočišče, ne pa glavna cilj poti, kjer se človek preda razvadam iz doline. Za dober izlet v naravo človek ne potrebuje koče s pivcem na klopci, ampak samo neokrnjeno naravo. Če pa že hoče to imeti, si pa naj s sabo prinese in potem seveda tudi odnese.

Nihče tukaj ne omenja planinske poti , ki vodi s planine Spodnja Dolga njiva proti Medvodju in so jo pred leti uničili oz. na nekaterih delih izbrisali s pomočjo poseke ter spodnjega poti na Stegovnik s severne strani, ki je prav tako izginila pod razrito gozdno cesto.

Ali ti dve poti nista bili tako zelo prečudoviti ter potrebni ohranitve ali sta bili samo preveč oddaljeni od z avtomobili prevozne gozdne ceste da bi ju nekdo izmed braniteljev neokrnjene narave na tem forumu šel kdaj obiskat?

Lep pozdrav.

Vsekakor se strinjam s tem, da je pisanje mnenj in opažanj tukaj za razrešitev trenutnega stanja ravnanja z našo naravno dediščino dokaj neplodno početje ter da bi bilo veliko uspešnejše svojo energijo usmeriti bolj v konkretna dejanja kot v debate.

Vendar se v temle primeru kjer je od parkirišča pod planino Spodnja dolga njiva celih 15 minut hoda do planine zdi vse skupaj precej licemerno, ker tudi cesta od Medvodja do tja (pa ne da ne bi verjel, da se je kdo od obiskovalcev planine celo kdaj peš povzpel od tam do same planine in naprej) ni zrasla sama od sebe in je ob svojem nastanku ravno tako pomenila rano v naravnem okolju. Sedaj pa je v veselje in razbremenitev marsikateremu planincu.

V celem območju pod Košuto pa istočasno sameva kar precej kilometrov zaraščenih neuporabljanih poti, ki nažalost vodijo samo na neobljudene kuclje,kjer se ne da na klopci ob koči popiti hladnega piva. Poti, ki so bile v preteklem obdobju uničene, pa jih je prej in potem le malokdo opazil pa tudi ni malo.

Mogoče bi bilo precej smiselno in bolj konstruktivno opozoriti na celosten problem.

Lep pozdrav.