Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Koga motijo muslimanski grobovi?

Mladina - Lidija P. Černi: V času, ko se spominjamo 90-obletnice konca 1. svetovne vojne, so neznanci oskrunili grobove bošnjaških vojakov, pokopanih v Logu pod Mangartom. Večina jih je padla leta 1916, samo na Rombonu okoli 400, pokopali pa so jih v skladu z islamskimi predpisi.

Na muslimanskih obeležjih padlih bošnjakov so vandali z belo barvo narisali srbski simbol štirih s. S policijske uprave Nova Gorica so danes v sporočilu za javnost zapisali, da je bila policiska postaja Bovec o tem kaznivem dejanju obveščena že v petek popoldne, nekaj ur pred tem pa so na policijski postaji Tolmin prejeli prijavo tudi o skrunitvi kapelice iz 1. svetovne vojne v kraju Gabrje pri Tolminu. V izjavi za javnost je še zapisano, da storilca ali storilce še iščejo, gre pa za sum storitve kaznivega dejanja Poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote po 2. odstavku 219. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije.

Muslimanska obeležja so medtem že očistili, kraj dogodka pa je danes obiskal verski poglavar islamske skupnosti v Sloveniji, mufti Nedžad Grabus.

BESNI ČRNI PANTERJI
V oskrunjenih grobovih v Logu pod Mangartom so pokopani bošnjaški vojaki, ki so se med 1. svetovno vojno borili na strani Avstro-Ogrske in branili zahodno slovensko mejo pred italijanskimi napadalci. Večina jih je padla leta 1916, samo na Rombonu okoli 400, pokopali pa so jih v skladu z islamskimi predpisi. Postavili so jim lesena muslimanska obeležja, ki so jih potem Italijani v 30. letih prejšnjega stoletja zamenjali z železnimi križi. Islamska skupnost v Sloveniji si je prizadevala, da bi križe spet nadomestila muslimanska obeležja, kar jim je v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Nova Gorica avgusta lani tudi uspelo.

To pa je takrat močno razburilo domoljube iz vrst kulturnega društva Črni panter. Na svoji spletni strani so takrat zapisali, da so nad tem dejanjem zgroženi in svoje nestrinjanje, med drugim, pojasnili z besedami: "Ob vseh mogočih in nemogočih zahtevah, ki jih imajo muslimani v evropskih državah je takšne in podobne zahteve muslimanov mogoče pričakovati, vendar se morajo znati državne institucije upreti tem pritiskom in delovati strokovno, namesto da se bojijo "politične nekorektnosti". Popolnoma nesprejemljivo je, da so muslimanom pustili zamenjati stare kovinske križe z nekimi novimi ploščami, ki so popolnoma skazile videz vojaškega pokopališča. Če je muslimane že tako bolelo, bi Avstro-Ogrske vojake iz Bosne prekopali in jim uredili lastno pokopališče, ter bi se tako ohranilo prvotno obliko pokopališča." - celoten zapis si lahko preberete na spletni strani kulturnega društva Črni panter.

Še posebej je bila kritik deležna odgovorna konservatorka Ernesta Drole, ki so jo obtožili nezakonitega prejema darila od islamske verske skupnosti. Droletova je takrat od muftija Nedžada Grabusa dobila v dar sliko Mersada Berberja, čigar dela imajo precejšnjo vrednost. Po mnenju društva Črni panter so konservatorko s tem prepričali v zamenjavo križev za islamske nagrobne simbole, in to kljub dejstvu, da je vojaško pokopališče s križi skoraj stoletna kulturnozgodovinska dediščina. Droletova je takrat pojasnila, da je islamska verska skupnost izpolnila vse pogoje za poseg na pokopališču, saj je namreč že prvotna ureditev upoštevala veroizpoved pokopanih, evidenca o tem pa je omogočila zamenjavo posameznih križev s tako imenovanimi nišani, ne da bi s tem okrnili kulturni spomenik. Domnevno sporno sliko je Droletova, kot je sama zatrdila, prenesla na Zavod za varovanje kulturne dediščine.

Lidija P. Černi

12.11.2008


foto: www.bosnjak.si

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46109

Novosti