Andrej Brvar: Takega napol posipanja s pepelom Manje Rajh pa res ni bilo treba. Toliko zabiti pa spet nismo, da ne bi znali ločiti zrno od plev.
Z namerno povzročitvijo nesklepčne skupščine so načrtovalci in organizatorji tega dejanja onemogočili dialog. Njim ni bila odvzeta beseda in možnost glasovanja, pač pa so jo oni odvzeli drugim. To dejansko kaže na njihovo slabost, ker se niso pripravljeni boriti za svoj prav z argumenti. Če bi bili tako prepričani v svoj prav, bi jim prav gotovo delegati planinskih društev prisluhnili in glasovali za njihove predloge. Kakšna demokracija pa je to če bežiš od dialoga in odločanja? In tega niso storili prvič.
Ker pa so organizatorji nesklepčne skupščine na začetku predlagali spremembo dnevnega reda s katero bi odločanje o statutu uvrstili na začetek, utemeljeno sumim, da so dejansko nameravali minirati celoten potek Skupščine PZS. Ker so to načrtovali in organizirali nekateri predsedniki MDO, ki so obenem tudi člani Upravnega odbora PZS, pričakujem, da bo predsednik Častnega sodišča imel v letu 2011 tudi nekaj dela. Kako si lahko član Upravnega odbora PZS, ki pripravlja skupščino in gradiva zanjo, obenem pa načrtuješ in organiziraš neuspeh te iste skupščine. Ali ni to malo shizofrena situacija?
Povzročitev nesklepčne skupščine ni bila spontano dejanje, pač pa vnaprej načrtovan in organiziran manever. Sicer ne bi predsednik verifikacijske komisije, tudi sam eden od organizatorjev tega dejanja, ročno štel odhajajočih delegatov in ob pravem času naročil soorganizatorju »naj potegne še dva delegata ven«, da je bila dosežena nesklepčnost. Sicer pa njihova vera in jeza nista bili močni, saj so se skoraj vsi kasneje vrnili na zastonjkarski sendvič.
Da ne bi preveč mistificirali dogajanj okrog statuta, je potrebno povedati, da se razhajanja, ki so tudi povzročila načrtovan odhod nekaterih predstavnikov planinskih društev, vrtijo okrog vloge in položaja meddruštvenih odborov planinskih društev. Predlog statuta predvideva, da se vklopijo v organizacijsko sestavo Planinske zveze podobno kot nekdanje podružnice SPD. Pogoji za delovanje bi bili jasnejši, seveda pa tudi odgovornost. Sedanje stanje, ko meddruštveni odbori niso ne tič ne miš najbolj ustreza tistim, ki imajo zagotovljeno doživljensko funkcijo v Upravnem odboru PZS, obenem pa na terenu spretno manevrirajo in manipulirajo s planinskimi društvi, da se ohranjajo na planinskem površju.
In na koncu, da ne bi po nepotrebnem krcal nič krivih, je potrebno povedati, da so Skupščino PZS ob 17. uri zapustili nekateri predstavniki planinskih društev iz Notranjskega, Ljubljanskega, Savinjskega in Koroškega meddruštvenega odbora.
Andrej Brvar