Martina Čufar: Vreme se je končno malo ustalilo in otoplilo, tako da sem, ko se je le dalo, šla plezat gor na višino, v granit masiva Mont Blanc.
Ni šlo vedno vse po načrtih, kdaj ni delela gondola, drugič je bil oblak ravno tam, kjer ne bi smel biti, ali pa je pihal ledeno mrzel veter, ki ni bil napovedan. A potrpežljivost se splača, tako da sem imela nekaj lepoh dni. V začetku julija sva se z Nicotom vrnila v smer Tresor du Roamain v Grand Capuccin, z željo da najdem rešitev za raztežaj 8a imenovan Tommy. A naju je čakalo neprijetno presenečenje; nekdo je odstranil dva klučna svedrovca; škoda da gredo nekaterim svedrovci v težkih smereh, kejr ne moreš dati »frendov«, tako na živce. Po dobri uri sva ju nadomestila s tistima na »štantu« in sem šla lahko probat. Kjlub dobri formi po dobri uri poskušanja nisem našla rešitve za dva dolga giba, po desni varianti bi pa mogoče na kak topel dan lahko šlo; prijeti je namreč treba en »sloper«, ki ga jaz v mrazu sploh ne čutim in ne morem skočiti na šalco. Tako da še nisem obupala.
Prejšnji vikend sva plezali s Silvie Drouillat; za ogrevanje lepo klasiko v južni steni Aiguille du Midija, La contamine (200 m, 6c), naslednji dan pa v Trident du Taculu še eno malo težjo klasiko, Les intouchables (250 m, 7b+).
Smer si res zasluži pet zvezdic, same super poči, sploh če kot jaz v tretjem raztežaju zaideš v eno malo težjo varianto. Najbolj spektakularen je sedmi raztežaj, previsna poč v nagnjenem stolpu. Vanjo sem šla s strahom, ker je bila nekdaj ocenjena s 7c+, v novih vodničkih 7b+... A je šlo čisto lahkotno, sami »hand jami«, tako da sem jo preplezala na pogled obtežena z ne vem koliko kilami frendov. V Ameriki bi 
bila ocenjena s 7a+, nič več. A to ji ne odvzame šarma.
Dneve, ko so bile napovedane zgodnje nevihte sva z Nicotom preživela nedaleč stran od vrha Aiguille du midija, na stolpu znanem po smeri Digital crack. Nico je ugledal novo linijo, estetski raz, ki ga je tudi navrtal in prvi preplezal. Jaz sem morala iti gor trikrat (če ne štejem dveh neuspelih poskusov - pokvarjena gondola in premrzel veter). Smer je res enkratna in meni osebno precej težja od njene sosede, a fantje pravijo da ni več kot 8a. Kakorkoli že, včeraj sem bila res vesela in čisto na koncu z močmi, ko sem jo v četrtem poskusu le uspela preplezati! Na 3800 m je 8a kot 8b! Imenuje se pa podobno kot zelo oblegana smer, ki pelje mimo njenega vznožja; Arete Cosmique.
Martina Čufar