kaj je novega?
Pogled nazaj, na zadnji kongres Mednarodne komisije za reševanje v Alpah ali ICAR
IKAR, ki je bil ustanovljen leta 1948, je organiziran v štirih komisijah, namenjenih reševanju na kopnem, reševanju iz zraka, urgentni medicini in reševanju iz plazov ter iz pododbora, namenjenega vodnikom psov. Organizacija si prizadeva za širjenje znanja za izboljšanje gorskih reševalnih služb in njihove varnosti ter skupaj razvijajo priporočila.
Kongres IKAR je vsako leto prizorišče, kjer lahko123 organizacij iz 41 držav izmenjuje znanja in izkušnje. Letos se je okoli 400 udeležencev nastanilo v italijanskem mestu Toblach.
ANENA je bila prisotna znotraj francoske skupine, da bi nosila trikolor barve in znanje.
Po prvem terenskem dnevu, namenjenem različnim demonstracijam in delavnicam, vključno z delom devetih "plazovnih vaj, se je 18. oktobra uradno odprl kongres IKAR, Mednarodne komisije za reševanje v Alpah.
Znotraj komisije "Reševanje pred plazovi" se je ANENA običajno ozrla na nesreče lanske zime.
Francoska skupina je na tem kongresu podala več predstavitev, vključno s prospektivno študijo snežnih plazov. Ta predstavitev urgentnih zdravnikov, forenzičnih patologov in gorskih reševalcev iz CRS Alpes, SNOSM in ANENA se je osredotočila na prihodnjo študijo registra snežnih plazov. Ta register bo dopolnjen s podatki o plazovih iz novega obrazca SNOSM (National Mountain Safety Observation System), ki ga že uporablja CRS Alpes in nedvomno v prihodnosti tudi druge službe za nujno pomoč v gorah.
Ta nova oblika, ki izhaja iz delovne skupine, v kateri je bila zainteresirana stran ANENA, bi morala biti skupna različnim francoskim gorskim reševalnim službam. Cilj je imeti en sam »lavinski« obrazec, ki bi ga poklicni reševalci lahko in hitro izpolnili na spletu. Predvsem bo vključeval elemente, ki bodo posebej zanimivi za urgentne zdravnike, ki bodo tako lahko imeli koristi od natančnejših in relevantnejših informacij o snežnih plazovih in razmerah nesreče. Konkretno bodo zdravniki in reševalci, glede na konfiguracijo snežnega plazu, teren in predvsem kakovost snega, morda lahko vedeli, kaj lahko pričakujejo pri oskrbi ponesrečencev.
Analiza teh obrazcev bi lahko zagotovila tudi informacije v smislu preprečevanja in usposabljanja.
Predstavljeni so bili tudi rezultati ameriške raziskave o fizičnih učinkih razstrelitev, povezanih z eksplozijami PIDA - sledilno-reševalne eksplozije. Rezultati dokazujejo, da lahko ponavljanje prekomernega tlaka, povezanega z eksplozijami čez dan, povzroči lezije na organih, ki so občutljivi na ta prekomerni tlak: ušesa, sinusi, pljuča itd. Pa tudi možgani. Možgani so dejansko podvrženi mikropretresom, ki lahko v kratkem času vplivajo na sposobnosti.
Študijo so izvedli z zaposlenimi, ki delajo na preventivnem proženju snežnih plazov na ameriški postaji Snowbird. Po večkratnih strelih s topom havbica lahko nekateri med njimi pokažejo vedenje, primerljivo s tistim, ki ga povzroči čezmerno uživanje alkohola. Nekateri niso mogli narediti preprostega seštevanja, kot je: 7+7+7.
Francosko podjetje Nic-Impex je predstavilo tudi študijo o motnjah, ki jih povzročajo elektronske (baterijske) zračne blazine, kar je lahko pomembno za DVA. Delo na standardizaciji UIAA (Mednarodne zveze planinskih zvez) poteka.
Italijanski alpski klub je predstavil študijo o kopanju. S tem so želeli pokazati, ali je bolje začeti kopati v višini sonde ali za njo. Terenski testi so pokazali, da začetek s sondo, kot ANENA uči že vrsto let, omogoča 7-odstotno povečanje možnosti preživetja v primerjavi z metodo, ki določa začetek na razdalji, ki je enaka globini zakopa.
Predstavljena je bila tudi nova krivulja preživetja med zasutjem, ki temelji na švicarskih podatkih med letoma 1998 in 2020. Konkretno, velike spremembe glede na staro ni. Rezultati te študije EURAC bodo kmalu objavljeni.
Letošnja tema, ki je bila na vrsti zadnje dopoldne, je bilo posvečena vplivom globalnega segrevanja na gorsko reševanje.
Posebej zanimivi sta bili dve predstavitvi. Ena se je osredotočala na zdravstvene težave, povezane s toploto med dejavnostjo, in učinkovito odpravljanje teh učinkov. Druga se je ozrla na posebno zapleteno operacijo PGHM iz Chamonixa med reševanjem iz razpoke. To je bilo zapleteno zaradi nestabilnosti lednega okolja, težav pri iskanju trdnih in zanesljivih priveznih točk, prisotnosti blokov v ledu pomešanih s skalami, ki so zapirali razpoko, zaradi taljenja ledenika Bossons in njegovega usihanja.