Dnevnik - Silvo Kristan: Onesnaževanje slovenskega jezika ne ponehava. Omejil se bom le na nemarneže, od katerih bi pričakovali, da so vendarle dolžni skrbeti ...
Kot da smo angleška kolonija …
Onesnaževanje slovenskega jezika ne ponehava. Omejil se bom le na nemarneže, od katerih bi pričakovali, da so vendarle dolžni skrbeti za naš materni jezik. Če že ne po zakonski, pa po etični plati.
V parlamentu so pred leti sprejeli zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS). Zdi se, da zakone pišejo le za »rajo«. Poslanci Tanko, Möderndorfer, Tonin in Brunskoletova se afnajo s tujim izrazom »hearing«. Zlasti J. Tanko je nepoboljšljiv. Tudi nekdanji poslanec, ki priložnostno predava v parlamentu, opozarja redke poslušalce, kaj je mogoče videti na »slajdu«. Evropska poslanka, ki »gostuje« v domačem parlamentu, ne ve, kako v slovenščini rečemo »skateboardu«. »So what« je pa tako in tako že v analih slovenskega političnega snobizma. Da o rabi dvojine (»sva šle«, »bova govorile«), neoporečnem vikanju (»ste bil«, »ste bila«) in nikalnem rodilniku v parlamentu sploh ne govorim. Je pa res, da je parlamentarcem mogoče pogledati skozi prste, če celo Zvezdana Mlakar na tv ne obvlada dvojine (»sva se pogovarjale«).
Ves članek na Dnevnik.si
/.../ Še večji križ je s športniki in športnimi organizacijami. Združenje »skihiking« (slov. hoja, sprehajanje na smučeh) v sodelovanju z Alpino Žiri oglaša »Nordic Backcountry Skiing«. Tudi nekateri novinarji so »biseri«. V Dnevnikovi prilogi Oddih pisec Klemen Peranič »plemeniti« športno izrazje s tujimi in slengovskimi izrazi hydrospeed, supanje (iz kratice SUP, ki v angleščini pomeni Stand up Paddle), zorbanje, vejkanje, bajk park, drča s tubami (iz angl. tubing), paintball, bungy, flying fox, zip-line park in karabin. Za vse navedene tuje izraze in popačenke imamo domače izraze. Verjamem, da pisec tega ne ve, toda urednik in lektor bi vendarle morala preprečiti to nesramno posiljevanje maternega jezika. Nič boljši ni govorec jutranje radijske kronike, ki nam vsiljuje tuj izraz »final four«, čeprav imamo zanj kar štiri domače sopomenke. Na Bovškem je skupina slovencljev ustanovila »Extreme Sports centre«, ki oglaša »canyoning, hydrospeed, bungy jumping in team building«. Za vse tuje izraze imamo seveda domače ustreznice. Postavlja pa se tudi vprašanje, katera upravna enota registrira domače društvo s tujim imenom. ZJRS namreč tega ne dovoljuje. Slovensko podjetje Unior, d.d., je slovenskim deskarjem pripravilo program »Rogla Performance Camp«. Ni mi jasno, zakaj se sicer odličen novinar Poleta afna, ko piše, da je Amerika ustvarjena za »road trip«. Slovenski športnik, ki bi rad kar pokojnino za olimpijsko kolajno, v svojem športnem taboru uči otroke »vejkbordat« (wakeboard, deskanje z vleko). Ne gre spregledati, da tudi planinsko društvo Domžale na spletnih straneh občuje z bralci v nekakšni polomljeni pol angleščini in pol slovenščini. Kje je že Jakob Aljaž z druščino slovenskih gornikov, ki so se nekoč borili za slovensko podobo naših gora. Na preteklem evropskem košarkarskem prvenstvu nas je iz dneva v dan razveseljeval »strokovni komentator« Jaka Daneu z izrazom »pick and roll«. Uredniki in lektorji pa nič…
/.../ Na javni tribuni Slovenski jezik in kulturna identiteta v Evropski uniji (2003) je bilo rečeno: »Evropa nam ne bo uničila jezika, saj se iztrebljanja lastnega jezika pridno lotevamo kar sami.« Če afnanja s tujimi izrazi ne gre zameriti preprostim in manj izobraženim ljudem, obrtnikom in kramarjem, pa zaslužijo grajo tako imenovani (domnevni) intelektualci, ki nastopajo v gornjem zapisu.
SILVO KRISTAN