Delo, Kult - Gregor Šket: Patagonija in Patagonia
Alpinizem, deskanje na valovih in muharjenje tako, na prvi pogled, nimajo dosti skupnega. Pa vendarle – Patagonija in Patagonia. Prva je neskončno prostranstvo na jugu južne Amerike, ki si ga delita Argentina in Čile. Pokrajina, ki se je dotika južni del Andov in se razprostira vse do Ognjene zemlje. Igrišče vseh zaljubljencev v neokrnjeno naravo, ki si dajejo duška na ledenikih, jezerih, rekah in najboljših skalah na svetu. To »outdoor« kraljestvo je pravzaprav tudi inspiracija tiste druge Patagonije, ki si jo je izmislil Yvon Chouinard, Američan francosko-kanadskega rodu, ki vse tri omenjene športe uvršča na vrh seznama svojih največjih ljubezni. Z alpinizmom se je začel ukvarjati že v petdesetih letih, ko so bili alpinisti bolj hipiji kot vrhunski športniki. Po videzu in filozofiji so bili še najbolj podobni Johnu Lennonu. Njihov odnos do narave, sveta in življenja je bil en sam flower power. Tja v višave so jih gnali neustavljivi nagoni in želje. Besede tekmovalnost ni bilo v njihovem besednjaku. Neki modrec jih je opisal kot bratovščino, ki ne glede na nadmorsko višino in redkost zraka hodi po isti poti. Tja gor so iz čistega užitka nesli tudi kakšno steklenico piva in zvili kakšen džoint, ampak omamljeni so bili od prizorov, ki so se čisto zares prikazovali pred njihovimi očmi. Narava je samo za njih slikala najlepše prizore.
Chouinardov oče je bil kovač iz Maina. Zato Yvon besede razvajenost ni imel v svojem slovarju. Že zelo zgodaj si je sestavil lastno lestvico vrednot. Narava je bila prav pri vrhu. Še posebej ko se je družina leta 1946 preselila v Kalifornijo. Tam je s prijateljema Royalom Robbinsom in Tomom Frostom odkrival narodni park Yosemite, ki velja za meko ameriških plezalcev. Plezanje je pravzaprav stranski učinek njegovega navdušenja nad sokoli. Ustanovil je celo Southern California Falconary Club, ki se je ukvarjal z raziskovanjem sokolov, in prav to ga je pripeljalo do plezanja. Bil je eden izmed vodilnih alpinistov zlate dobe Yosemitov. Leta 1960 je sodeloval pri drugem vzponu na znameniti El Capitan. Bil je eden prvih, ki je poudarjal pomen in pomembnost plezalnega sloga. Kasneje se je lotil kanadskega dela Skalnega gorovja, kjer sta s Fredom Beckleyjem izvedla nekaj zahtevnih prvenstvenih vzponov. Konec šestdesetih je odkril Patagonijo. Leta 1968 je bil šele tretji, ki se je povzpel na vrh Cerro Fitzroya, ampak po povsem novi smeri, ki ji sedaj pravijo Kalifornijska. Pozneje je plezal tudi v Alpah in Himalaji.
Da bi prihranil nekaj denarja, si je kar sam izdelal alpinistično opremo. Tukaj so mu prav prišle vse tiste ure, ko ga je oče učil kovaških spretnosti. Kline in drugo plezalno opremo je najprej izdeloval zase in za prijatelje. Kmalu pa je bil prtljažnik njegovega avtomobila poln alpinistične robe, s katero je zalagal številne druge navdušence. Izdelal je dva klina na uro, cena enega je bila poldrugi dolar. Naslednji korak je bila ustanovitev podjetja Chouinard Equipment Ltd. V poznih šestdesetih sta s poslovnim partnerjem Tomom Frostom precej pozornosti posvetila plezanju po ledu in začela izdelovati cepine in dereze. V začetku sedemdesetih je ugotovil, da njegova oprema povzroča precej škode v skalah v Yosemitih. Kljub temu da je izdelava železnih plezalnih klinov predstavljala več kot sedemdeset odstotkov njegovih prihodkov, se je posvetil izdelavi okolju in predvsem skalam bolj prijazne opreme, s katero je začel nov plezalni slog, ki so mu takrat rekli »clean climbing«. Prav s tem se je za vedno zavezal okoljevarstvu, ki ga je upošteval pri svojih številnih izboljšavah alpinistične opreme. Leta 1989 se je Chouinard Equipment preimenoval v Black Diamond Equipment.
A to še zdaleč ni bilo vse. Še precej več uspeha je požel z ustanovitvijo znamke Patagonia. Vse je spet nastalo po naključju. Leta 1970 je na potovanje po Škotski vzel nekaj majic ameriških nogometašev, ki jih je prodal kot vroče žemljice. Takrat je ugotovil, da so cunje lahko odličen »biznis«. Ampak spet povsem po njegovo. Njegova Patagonia je nastala na drugačnih temeljih. Okoljevarstveni aktivizem in prijaznost do zaposlenih sta bili glavni poslanstvi. Leta 1984 je za zaposlene odprl kavarno, v kateri so stregli izključno zdravo vegetarijansko hrano. Takoj ko je podjetje začelo ustvarjati dobiček, je napovedal, da bo Patagonia začela izdatno podpirati okoljevarstvene projekte – tovrstni dejavnosti namenjajo en odstotek prodaje oziroma deset odstotkov dobička, kar pač v določenem trenutku predstavlja večji znesek. V vseh teh letih so varstvu okolja namenili več kot petindvajset milijonov dolarjev, s katerimi so financirali prek tisoč organizacij in projektov. Kasneje so ustanovili pobudo »1% For the Planet«, s katero sorodna podjetja spodbujajo k okoljevarstvenim aktivnostim. Poleg tega so glavni akterji akcij Ocean as a Wilderness in Don't Dam Patagonia. Leta 2008 so jih na Volvo Ecodesign Forumu razglasili za Eco Brand of the Year.
V začetku devetdesetih so prav na pobudo Patagonie izvedli raziskavo, na podlagi katere so ugotovili, da je pridelava bombaža zaradi uporabe številnih pesticidov zelo škodljiva za okolje. Chouinard je takrat sprožil pravo revolucijo pridelovanja organskega bombaža v Kaliforniji. Že od leta 1994 pri Patagoniji uporabljajo izključno tovrstni bombaž. Seveda ima Patagonia v svoji paleti tudi številna tehnična oblačila, ki so vsa izdelana iz materialov, katerih izdelava je okolju prijazna. Vsa pa nekako še vedno spominjajo na pisane hipijevske čase ...
Gregor Šket