Gorenjski glas - Jelena Justin: Lastovec (1841 m) - Deska (1970 m) - Tolsti vrh (1985 m) - Turno smučanje ni le osvojitev enega od vrhov ali sedla in smučanje navzdol, je tudi pravo malo potovanje na smučeh. Snežena pravljica s čudovitim razgledom. Obisk Dleskovške planote.
Bil je dovolj telefonski klic in že smo bili dogovorjeni, da se naslednji dan odpravimo v naročje Kamniško-Savinjskih Alp, na Dleskovško planoto, ki je trenutno pravo kraljestvo snežene pravljice.
Skozi Kamnik se zapeljemo proti prelazu Černivec, malo pod vrhom se levo odcepi cesta do Volovjeka oz. Kranjskega raka. Spustimo se na Savinjsko stran in v drugem večjem, očitnem razpotju zavijemo levo proti Podvežaku. Cesta je asfaltirana še približno 3 kilometre, nato sledi udoben makadam, ki nas pripelje nad kmetijo Planinšek. Od kmetije naprej cesta tudi ni več splužena, tako da je tukaj začetek vzpona. Po cesti se začnemo vzpenjati proti planini Podvežak. Sledi nekaj križišč, a so vsa dobro označena, tako da ni problema.
Ko pridemo do poletnega parkirišča pod Podvežakom, kjer je na lesenem objektu velik smerokaz Korošica, mi še kar po cesti nadaljujemo naprej do nadmorske višine 1488 m, kjer je lovska koča Brežiči.
Pri koči zavijemo desno v breg in se skozi gozd začnemo vzpenjati v okljukih. Predlagam, da se držimo bolj leve strani, ki nas pripelje na sam rob, s katerega je čudovit razgled v dolino Lučke Bele ter proti Veliki planini, Rzeniku, Konju in Presedljaju. Ko stopimo iz gozda na plano, smo na pobočju Lastovca, ki ga je leta 2003 prizadel požar, zato je ta del vzpona tudi zelo lep za smučanje nazaj v dolino. Mi nadaljujemo naprej. Kmalu smo na vrhu Lastovca, s katerega se odpira čudovit pogled na naš naslednji cilj, na Desko. No, vrh Deske je malce v ozadju, a z Lastovca se po grebenu začnemo vzpenjati naprej. Na naši levi strani se odpre zimsko kraljestvo doline Lučke Bele; vse bližje smo Ojstrici, tudi Planjava postaja vse bolj mogočna. Grintovec se pokaže v vsej svoji veličini. Na vrhu Deske je ogromen možic. Od vremenskih razmer je odvisno, kakšen bo razgled, a v vsakem primeru je to vzhodno osrčje Savinjskih Alp, ki v zimskih mesecih navdušuje z mirom in pravljično podobo.
Vreme in snežne razmere tudi botrujejo odločitvi, kam naprej, zato predlagam, da nadaljujemo še naprej na Tolsti vrh. Pri vzponu na Tolsti vrh se pod nami pokaže znano jezero Vodotočnik. Z vrha se nam odpre čudovit razgled na Veliko Zelenico, Mala Ojstrico, Ojstrico, Škarje, Babe in Planjavo. Pod Ojstrico vemo, da je planina Korošica, proti vzhodu, na naši desni strani je Dleskovec; če je razgled dober se nam pokaže tudi Olševa.
Z vrha odsmučamo nazaj proti planini Podvežak; spustimo se proti jugu v smeri Inkretovega studenca, potem pa po običajni, markirani poti proti planini Podvežak. Če je volja, dovolj moči in razmere ugodne, se lahko povzpnemo še do vrha Dleskovca, kar nam bo vzelo še uro časa.
Preden dosežemo gozd nad planino Podvežak, predlagam, da se držimo desne strani, precej visoko, sicer bomo morali »štanfat« ali pa natikati nazaj na smuči pse, kajti pot gre malce gor, malce dol. Ko dosežemo planino Podvežak, odvriskamo po travniku navzdol do gozda in po kolovozni poti do ceste, po kateri smo se prej vzpenjali. Čaka nas še približno 5-6 kilometrov ceste do kmetije Planinšek, kjer nas čaka jekleni konjiček.
Omenjeni vzpon bi bil za pešake nemogoč; no, krplje bi bile v veliko pomoč. Zaključili smo čudovito turno turo po neokrnjeni snežni belini, kjer vladata mir in neomajno veselje.
Nadmorska višina: maks. 1985 m
Višinska razlika: 1000 m
Trajanje: 6-7 ur
Zahtevnost: 3 zvezdice
Jelena Justin