Ponavljajoče a vedno kaj novega.
Pripeljeva do spomenika padlim borcem NOB Pri Rupah, ki je najino današnje izhodišče poti na vrhove nad planino Lipanco. Nisva prva niti zadnja, ki sredi dopoldneva parkirava. Nekaj obiskovalcev s košarami počasnega koraka pregleduje gozdna tla v iskanju gobanov in zato še midva stopiva izven poti ter malce pogledava naokoli. Vidva nekaj gob, od katerih so najlepše rdeče mušnice, o gobanih pa ne duha ne sluha.
Ko doseževa višje gozdno cesto, se vrneva na pot in po njej prideva na Lipanco, kjer ugledava domačega pujsa, ki hodi po planini.
Greva mimo koč in se povzpneva do dveh mlak, od koder po stezici hitro pridobivava na višini in po nekaj ovinkih stopiva na vršnje pobočje Mrežc, kjer ugledava očaka Julijcev in njegove sosede, na katerih je nekaj snega, ki daje v zgodnji jeseni že pridih zime.
Sprehodiva se do vrha srečajoč nekaj planincev, ki se vračajo in narediva prvi odmor na majhni travnati ravnici med obilnim ruševjem ob lepih pogledih na sosednje vrhove in oddaljene Karavanke. Z vrha se spustiva ob pletenici na manjše sedelce in nato z nekaj oprijemi navzgor doseževa Lipanski vrh, ki je lep razglednik nad dolino Krme na eni in nad planino Lipanco na drugi strani.
Po kratkem postanku pričneva spust v smeri naslednjega vrha v grebenu. Na severni strani je še nekaj zaplat prvega snega, ki ga ni obsijalo sonce in ga je dovolj za prve kepe in veselje. Nižje na grebenu se razcepi pot, leva gre pod zahodnim pobočjem in se izogne vrhu nad njim, midva pa stopiva desno in prečno ob lepih pogledih na Lipanco doseževa vznožje grape, kjer so pletenice za lažji vzpon. Povzpneva se na vrh in hči mi pokaže nov napis: Kredarica 1943 m. Novost, nastala ob osvežitvi oznak na poteh, je nekaj posebnega, saj do sedaj sem poznal Kredarico le kot 2541 m visoki vrh pri Triglavu, od sedaj pa bom tako poimenoval tudi vrh med Lipanskim vrhom in Brdi. Nikamor ne hitiva in nekaj minut ostaneva na vrhu in uživava v samoti gore, nato pa sledi sestop in pot do pobočja Brd, ki je prava meka za zimske užitke na smučeh.
Povzpneva se na njegov 2008 m ali 2009 m visoki vrh kot je zapisano na skali in si privoščiva okrepčilo, ki ga deliva s pernatimi prijatelji. Sonce greje, veter hladi in kar nekajkrat je potrebno oblačila prilagoditi tem spremembam na najini poti. Z vrha greva proti vzhodu, se spustiva na sedelce in povzpneva na naslednji vrh, na Okrogleža. Lep zimski vrh, ki sedaj komaj ima nekaj metrov brez ruševja, a zato nudi krasen pogled na naslednji dvatisočak, malce stran od venca gora okoli Lipance. Pravzaprav je med obema vrhovova le velika vrtača, ki jo letna pot obide. Poiščeva prehod med ruševjem, se spustiva na pot in se povzpneva kot še nekaj planincev na 2014 m visoko Debelo peč, katere severna stena prepadno pada v dolino Krme, nižji greben pa vodi na Klečico in Stresenico. Lepo je vidna planina Klek sredi pokljuških gozdov in tu se odpre tudi čudoviti pogled na gore nad dolino Vrat, kjer je najvišja Škrlatica, okoli nje pa sami velikani in plezalcem priljubljeni vrhovi.
Z vzponom na Debelo peč sva zaključila vzpone na vrhove nad Lipanco in po daljšem odmoru pričneva pot povratka. Spustiva se z vrha, prečiva Okrogleža in pričneva pot na Spodnja Brda. Spotoma še malce pokukam s poti z mislijo, da sem tu nekje zadnjo zimo izgubil cepin, a bucike v kupu sena pač ni moč najti. Z vsakim korakom sva nižje, zapustiva označeno pot in stopiva preko ravnice v gozd, ga prehodiva in stopiva na njegovo južno pobočje, ki naju pripelje na planino Spodnja Brda. Od lovske koče je ostalo le nekaj lesa, nekoliko višje je novejša koliba, midva pa stopiva na stezico, ki nižje preči gozd in naju pripelje nazaj na Lipanco.
Pri planinski koči si privoščiva topel obrok, pokramljava z oskrbnikom in izveva, da so bili gozdovi zadnja dva tedna bolj polni nabiralcev gob kot nakupovalni centri in obiskovalcev koče je bilo na pretek, sedaj pa se zadeva umirja. Pozimi bo koča odprta pet dni v tednu in to od srede do nedelje in imeli bodo vodene turnosmučarske ture in pohode s krpljami, pravi oskrbnik. Dober obet za obisk v snežnih razmerah.
Ponovno oprtava nahrbtnike, zapustiva prijazna oskrbnika in sprva po poti, nato pa hodiva še malce ob njej in se vrneva na parkirišče do avtomobila, kjer zaključiva turo po vrhovih nad Lipanco.