Odprto pismo - Pavel Škofic: Najbrž marsikoga zanima, kako smo prišli do tega, da na G-L beremo zadeve, ki bi jih vsak dostojen sistem moral rešiti interno.
Odgovor je enostaven. V več kot enem letu sem na Komisijo za športno plezanje naslovil 15 vprašanj, zahtev in pritožb. Pričakoval sem kakšen argumentiran odgovor, namesto tega pa sem dobil dva ali tri res sramotno nestrokovne odgovore ponavadi še s pripombo, da sem nesramen, ker se sploh upam vtikati v njihovo delo.
Zahteval sem, da se vse nerešene zaplete objavi na strani KŠP, kjer bi vsi člani lahko videli, kakšen je status posmeznega primera. Namesto tega odgovorni raje posegajo po preizkušeni taktiki ignoriranja. Do sedaj je še vsak zoprnež odnehal. Na tem mestu obljubljam, da se v tokrat ta taktika ne bo izšla. Vsaj naslednjih 15 tednov bomo skupaj obdelovali različne teme, ki bodo prispevale k uveljavljanju določil in ciljev petega člena Statuta PZS.
Tokrat se bomo ukvarjali predvsem z (ne)pismenostjo in preprosto logiko, ki je očitno marsikomu popolnoma nedosegljiva.
Poglejmo si določilo člena H12 Tekmovalnega pravilnika KŠP. Preberite celega.
»Plezalni čas steče, ko tekmovalec vstopi v tekmovalni prostor in se izmeri, ko zaključi vzpon. Tekmovalec mora začeti s plezanjem 40 sekund po vstopu v tekmovalni prostor. 10 sekund pred iztekom tega časa ga mora sodnik opozoriti.« (citat iz pravilnika)
Verjetno vam je vsem jasno, da sta prvi in drugi stavek tega člena skupaj nelogična. Vsakomur, ki kaj ve o športnem plezanju, je jasno, da gre za napako pri pisanju ali prevodu. Vsi vemo, da se plezalcu čas plezanja začne meriti, ko vstopi v steno (ne v tekmovalni prostor). Ob vstopu v plezalni prostor se začne meriti drug čas – čas priprave za vzpon.
V Škofji Loki je samozvana vodja sodniškega zbora postavila popolnoma nov mejnik. Čas plezanja se je začel meriti, ko je tekmovalec vstal s stola. Mnogi smo se zabavali, da je izumila sedeči štart v težavnostnem plezanju. Ko jo je eden od trenerjev opozoril na to neumnost, mu je celo grozila s kaznijo.
Če samozvana vodja sodniškega zbora ne dojame, da je ta člen popolnoma nelogičen, potem res ni pomoči. Kaže na popolno nepoznavanje športnega plezanja. Vsakomur, ki je ta šport videl od blizu in ga vsaj malo zanima, je poznano, da se plezanje mora začeti najkasneje 40 sekund po vstopu v tekmovalni prostor, čas plezanja pa se meri od trenutka, ko plezalec dvigne zadnji del svojega telesa s tal. To ve vsak laik – za samozvano vodjo sodniškega zbora pa je to znanstvena fantastika.
Pametno je prebrati 8., 11., 12. In 13. člen Sodniškega pravilnika.
8. določa, da Sodniški Zbor vodi vodja SZ. 11. člen med drugim določa, da vodja SZ pripravi in vodi letni izpopolnjevalni seminar obenem pa skrbi za kvaliteto sojenja.
Vodja sodniškega zbora bi moral poskrbeti, da bi bilo pravilo logično in usklajeno z IFSC pravilnikom. Ker samozvani vodja sodniškega zbora očitno nima pojma o športnem plezanju, se je raje lotila izvedbe kar po prvem stavku člena, ki nima nobenega smisla. Še več. V svojem odgovoru na pritožbo je napisala, da je bilo vse v najlepšem redu. Izvršni odbor KŠP je to njeno stališče mirno kot prilogo priložil zapisniku svoje seje. Pri tem se vprašam ali je to njeno skrpucalo slučajno kdo prebral. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo je podprl odločitev, da se doda zapisniku. Je pa na svoj način dobro, da je bilo priloženo. Sedaj imamo uraden dokument iz katerega je jasno vidna (ne)strokovnost teh ljudi.
In kakšna bi bila prava pot. Ker nam je vsem jasno, da je H12 popolnoma nejasno in nelogično skrpucalo, se moramo vrniti na rešilni člen A2 istega pravilnika, ki pravi, da se v primeru nejasnosti uporablja Tekmovalni pravilnik IFSC. Ta je jasen, logičen in predvsem pravilen. Ampak za nesposobne in nespodobne ljudi je to prevelik zalogaj. Če bi si hoteli prihraniti živce in delo, bi bil tekmovalni pravilnik KŠP silno enostaven in kratek. Zapisano bi bilo le, da za tekme v Sloveniji velja trenutno veljaven Tekmovalni pravilnik IFSC. Na isti način so rešeni tudi slovenski industrijski standardi. Standard za gradnjo plezalnih sten se mirno sklicuje na angleško verzijo. Kdor je danes tako nesposoben in plezalsko nerazgledan, da ne zna brati in razumeti originalnih IFSC pravil, po mojem mnenju nima kaj delati v telesih KŠP. Tiste, ki ne znajo brati in razumeti niti slovenske verzije, pa bi bilo treba odstraniti. Se vam zdi to grobo? Odstranili smo odličnega mladinskega selektorja – zakaj torej nebi odstranili še kakšnega nespodobnega nesposobneža?
In ti isti »strokovnjaki« so se odločili, da bodo kar sami v nasprotju s petim členom Statuta PZS izbirali selektorje reprezentanc v popolni tajnosti. Na spletni strani ni bil objavljen niti spisek prijavljenih, kaj šele njihovi programi. Ne vem če je komu jasno, zakaj je to treba opraviti v tajnosti. Tudi izbrana selektorja bosta imela slab občutek, da sta bila bila izbrana na nesprejemljiv način. Sam se v zvezi s tem takoj spomnim na sestanek, ki so ga trije nesposobni in nespodobni sodniki organizirali, da bi odstranili prejšnjega mladinskega slelektorja, ki je z mladinci dosegel uspehe, ki jih bo težko kdo presegel. Bilo je grozljivo. Ljudje, ki jih nikoli ne bi smelo biti v športnem plezanju, so delili očitke človeku, ki je bil del slovenske pravljice o uspehu. Kot sistem jih nismo uspeli ustaviti in raje smo odstranili selektorja. Nesposobneži so se morali znebiti sposobnega človeka, da bi sami izgledali bolje. Rahlo dvomim, da jim je uspelo.
V naslednjem prispevku si bomo ogledali zgodbo o tem, kako smo več kot eno leto čakali na izid pritožbe v zvezi s samovoljno in popolnoma napačno sodniško odločitvijo. Sedaj je izid kristalno jasen, se pa bojim, da ne bo ustrezno objavljen. Zato ga bom predstavil kar sam.
Pavel Škofic