Dnevnik, Kjer tišina šepeta - Mitja Košir: Medtem, ko Karnijske Alpe povsem na vzhodu, tam okrog Ojstrnika nad Ukvami še kažejo podobno zgradbo kot zahodni krak Karavank, s katerimi si podajajo roko na holmih nad Trbižem, pa to gorovje nad znamenitimi smučarskimi Mokrinami že raste v pravo alpsko robatost.
Pridobivati prične na višini, predvsem pa postaja razgibana skalna pokrajina, prepredena z globokimi dolinami, soteskami in zatrepi, nad katerimi se v nebo dvigujejo mogočni vrhovi, obdani s strmimi ostenji in razdrapanimi grebeni, ki s svojimi prepadnimi škrbinami dajejo temu veličastju videz divje nepristopnosti. Vendar so karnijske gore, tako kot julijske, ki so jim v marsičem podobne, predvsem prijazne in vabljive, čeprav znajo nepremišljenost in podcenjevanje, tako kot vse gore tega sveta, kruto kaznovati. Zato vsakokratni premislek, kako in kam na pot, še kako velja tudi za Karnijce.
Krniške skale (2195 m)
Vrh Krniških skal s severozahodnega grebena. Foto Mitja Košir
Svet okrog Mokrin in tisti nad njimi sta nekoč utripala po koroško, po ziljsko na severni in po kanalsko na južni plati karnijskih gora, danes pa le sem ter tja še naletimo na slovensko besedo, pa tudi mi sami raje kot na Mokrine hodimo smučat v bolj po gosposko zveneči Nassfeld. Vendar poleg slovenskih Mokrin tod najdemo še vrsto lepih slovenskih ledinskih imen, posebej pa izstopajo trije visoki vrhovi nad širnimi mokrinskimi smučišči. Najvišji in najbolj zahodno stoječ je Veliki Koritnik (2279 m), na jugo se razteza mogočna gmota Konjskega špika (2252 m), na vzhodu, tik nad smučišči pa kipi v nebo vitka grebenska zgradba Krniških skal (2195 m), najnižja in tudi najlažje dostopna med našimi tremi imenitneži. Teh imen na sodobnih zemljevidih ne bomo več našli, zato pa bomo, glede na to, da vse področje leži na avstrijsko italijanski meji, poleg Nassfelda lahko prebrali tudi Passo di Pramollo, Konjski špik je Rosskofel oziroma Monte Cavallo, Veliki Koritnik Trogkofel ali Creta di Aip, naše Krniške skale, ki leže povsem na avstrijskem ozemlju, pa so le še Gartnerkofel.
Zavrzimo zdaj vse meje, politične, geografske, jezikovne in tiste v glavah, in se odločimo za nekaj res lepega, kar nam ponujajo Karnijske Alpe. Naše izhodišče naj bodo Mokrine, kamor se lahko pripeljemo iz Tablje (Pontebbe) v Kanalski dolini, ali pa iz Šmohorja (Hermagora) v Ziljski dolini. Tik ob nekdanjem mejnem prehodu na avstrijski strani zavijemo po lepi cesti na vzhod in se pripeljemo do gostišča Plattner na planini Watschiger Alm (1601 m). Od tod so nam naše Krniške skale kot na dlani. In tudi vzpon nanj je vsaj nekoliko vajenemu očesu hitro razumljiv.
Lažja pot, prav nič zahtevna, vendar v vršnem delu nekoliko strma, nas bo na vrh pripeljala po obširnih smučiščih, ki se na južni rami, pri zgornji postaji sedežnice končajo, pot pa nas bo popeljala v travnate strmali vse do sedla med našim (glavnim) vrhom in južnim vrhom (Südgipfel, 2154 m). Od tam moramo, hočeš ali nočeš, zagristi v kolena in kmalu stopimo na ponosno postavljen in tudi vitek vrh, ki ga krasi velik kovinski križ, na njem pa zapisan spomin na 10. oktober 1920, nam Slovencem prav gotovo v neprijeten in grenak spomin na izgubljeni koroški plebiscit.
Veliko zanimivejša, pa tudi toliko bolj zahtevna je pot po severozahodnem grebenu. Kdor se bo odločil zanjo, mora računati z lažjim plezanjem po sicer označeni poti, ki pa ni zavarovana (nobenih klinov in nič jeklenic), zato naj bo vešč zahtevnega brezpotja ali pa naj razmisli o spremstvu gorskega vodnika. Kdor se bo torej odločil za severozahodni greben, bo pot normalnega pristopa zapustil pri kažipotu sredi smučišč pod zahodno steno in jo ubral na dobro vidno sedlo Küweger Törl med našo grebensko rezjo in severneje stoječo travnato vzpetino Kammleiten. Pri kažipotu, ki odločno kaže strmo navzgor in ki na njem piše, da je pot namenjena le izkušenim, se začne pustolovščina. Pogumnim je sreča mila.
Veliko več prepotrebnih podatkov poiščite v knjigah Andreja in Urške Stritar Karnijska potepanja (Kibuba, 2006) in Andreja Mašere Čudovite Alpe (PZS, 2006), poglejte pa tudi na zemljevid Alpi Carniche Orientali, Canal del Ferro 1: 25.000.
Mitja Košir