Kranjska alpinistična odprava Peru 2004 - pripravila Anže in Tine Marenče
Kranjska alpinistična odprava Peru 2004
KRONOLOŠKI PREGLED
26.06.–27.06. Polet Brnik - Frankfurt - Sao Paulo - Rio de Janeiro - Lima.
28.06. Prevoz Lima- Huaraz. Nastanitev v prijetnem hostlu Ezama.
29.06. Aklimatizacija na Japrujirca (4620 m).
30.06. Priprave za odhod v dolino Ishince.
01.07. Pristop v dolino Ishince in postavitev baznega tabora.
02.07. Prilagoditev na nadmorsko višino baze (4200 m).
03.07. Tine, Žiga, Aljoša dosežejo vrh Urusa (5495 m). S Klemenom se odpraviva nekoliko kasneje in doseževa višino 5300 m.
04.07. Počitek
05.07. Priprave in odhod proti Ranrapalci (6162 m). Prespimo v bivaku 5000 m visoko.
06.07. Ob treh ponoči se odpravimo iz bivaka. Po uri in pol dospemo pod steno, 5300 m visoko. Do sredine plezamo nenavezani. Nato Tine in Žiga navežeta Aljošo, ki se slabo počuti. Sam priplezam na grebena in čez zadnji najtežji skok pripravim vrv za ostale. Po dobrih dveh urah smo vsi zbrani na grebenu (6100 m). Sestopimo po normalni smeri. Še isti dan se vrnemo v bazo.
07.07. Počitek.
08.07. Priprave na vzpon na Tocllaraju (6034 m).
09.07. Opustitev cilja zaradi prevelikih količin snega in utrujenosti.
10.07. Odhod nazaj v Huaraz.
11.07. Počitek v Huarazu.
12.07. Izvemo, da se je smrtno ponesrečil naš prijatelj Matej Mošnik-Matko.
13.07. Nakupujemo vse potrebno (hrano, plin, bencin) za 19 dni.
14.07. Odhod proti Cordilleras Huayhuash preložimo za en dan.
15.07. Odpravimo se proti našim glavnim ciljem. Osem ur se vozimo do vasi Queropalce.
16.07. Z osli v dobrih štirih urah dostopimo do baznega tabora pri jezeru Carhuacocha, 4200 m visoko.
17.07. Priprave in pogovori kako naprej.
18.07. S Klemenom in Tinetom nesemo potrebno opremo pod Jirishanco, do višine 4800 m. Žiga in Aljoša pa svojo opremo pod ledenik, ki vodi pod JV steno Siule Chico.
19.07. Počitek.
20.07. Žiga in Aljoša odrineta zgodaj zjutraj proti Siuli Chico, mi trije malo kasneje. Pod ledenikom, 200 m pod vstopom v našo smer, se Klemen odloči, da zaradi tesnobnega občutka ne nadaljuje. Tako sama neseva vso opremo pod steno, 5000 m visoko. Tam skopljeva snežno luknjo in prebivakirat. Že ta dan se v bazni tabor vrneta Žiga in Aljoša, ker je na začetku ledenika, ki vodi pod JV steno Siule Chico Žiga izgubil derezo.
21.07. S Tinetom se zaradi nepričakovane spremembe v navezi, utrjenosti in premočenosti odločiva, da ta dan ne vstopiva v steno. Sestopiva v bazo.
22.07. Pogovor kako naprej. Malo premešamo naveze. Tako bova v Jirishanci poiskusila midva s Tinetom in Žiga. V Siuli pa Aljoša in Klemen.
23.07. Priprave za vzpon v Jirishanci. Zaradi pokvarjene hrane zvečer bruham, tudi Žigu je slabo.
24.07. Z Žigom in Tinetom dostopimo do snežne luknje pod Jirishanco.
25.07. Ob dveh ponoči zaplezamo v steno. Dogovorimo se, da se bova v vodstvu menjavala z Žigom, Tine pa bo ves čas plezal kot drugi in poskusil čimveč ujeti na filmski trak. Že v spodnjem delu nas presenetijo slabe razmere (pretoplo je in sneg ponekod ni dovolj sprijet). Tako se moramo navezati, kar nas močno upočasni. Tudi v nadaljevanju plezamo počasneje kot smo načrtovali, saj je stena že v spodnjem delu zelo strm. Vreme je oblačno in vsake toliko časa se vsuje snežna ploha. Za kratek čas na višini 5400 m posije sonce, zaradi česar stena oživi. 5500 m visoko si v dobrem zavetju privoščimo krajši počitek. Nato splezamo še tri najtežje raztežaje. Ob štirih popoldan se odločimo, da zaredi pomankanja tehnične opreme, utrujenosti, slabega vremena in slabih razmer, ne gremo naprej. Sestopimo s pomočjo abalakovih in klinov (10x). Pozno ponoči pridemo pod steno. Tine in Žiga kmalu odrineta proti bazi. Jaz pa prespim v snežni luknji.
26.07. V sneženju sestopim v bazo.
27.07. Ponovno se pogovorimo kako naprej. Klemen ne kaže nobenega interesa za poiskus v Siuli Chico. Aljoša se bo odločil glede na počutje. Jirishanco opustimo.
28.07. Domačini nas povabijo na perujsko tradicionalno jed pačamanko.
29.07. Počitek in druženje z domačini.
30.07. Z Žigom in Tinetom odrinemo proti Siuli Chico. Po dveh urah in pol pridemo pod ledenik, kjer sta Žiga in Aljoša pred dobrim tednom pustila opremo. Po ledeniku moramo do pod JV stene Siule Chico premagati 1000 višinskih metrov. Sprva je ledenik lahko prehoden, proti koncu pa vedno bolj razbit in zahteven. Splezati moramo preko več ledeniških razpok in nekajkrat zaidemo v ‘mišnico’. Na koncu nas presenetita še noč in megla. Pozno zvečer, po 12 urah hoje in plezanja, najdemo pot na ledeniško plato pod JV steno Siule Chico in Siule Grande. Šotor postavimo na višini 5400 m. Smo šele druga ekipa, ki je premagala zahtevni ledenik in se utaborila tu.
31.07. Lepo vreme in prečudovit gorski ambient! Preučujemo steno Siule Chico. Ugotovimo, da po direkni liniji ne bo mogoče plezati, ker je stena zgoraj povsem kopna. Osredotočimo se na ozebnik med obema Siulama. Imeli bomo samo en hiter poiskus ker za več nimamo ne časa, ne hrane in ne plina.
01.08. Vstanemo ob pod dvanajstih ponoči. Dostop pod steno traja dve uri. Vedno bolj je strmo in vedno globje se nam udira- le kako lahko stoji toliko prhkega snega v taki naklonini. Ko prečimo krajno zel in zaplezamo v smer, se k sreči snežne razmere izboljšajo. Medtem, ko plezam prvi resnejši raztežaj se Žiga odloči , da se obrne. Tako nadaljujeva sama s Tinetom. S seboj ima le en nahrbtnik z najnujnejšim za enodnevno turo. Na koncu prve tretjine stene naju pozdravi lep sončen vzhod. Do sem plezava naklonino med 60-70°. V nadaljevanju naju pričaka strm 200 m visok slap- ključ smeri (70-90°). Tu se zadrživa najdalj časa. Led je večinoma dober, le v zadnjem najbolj strmem skoku je krhek in pomešan s prhkim snegom. V zadnji tretjini naju lep in strm žleb (65-85°) pripelje do vrha stene, na sedlo med Siulo Chico in Siulo Grande. Ura je dve popoldne. Za plezanje 600 m dolge smeri sva porabila 11 ur nepretrganega plezanja. Po krajšem počitku se lotiva še zahtevnega in nevarnega raza, ki vodi proti Siuli Chico. Po dveh urah garanja in le 50 m preplezanega raza odnehava in se ob vrvi, po smeri plezanja, spustiva v dolino. Ob 8 uri zvečer sva ponovno v šotoru, v Žigovi oskrbi.
02.08. Zjutraj ob sedmih odidemo proti bazi, kjer nas že nekoliko naveličana vsega čakata Klemen in Aljoša.
03.08. Pakiranje.
04.08. Ob devetih uri zjutraj z družino pri kateri smo imeli postavljeno bazo odrinemo proti dolini. V Queropalci prespimo še eno noč.
05.08. Vožnja nazaj v Huaraz se zaradi okvare kombija nekoliko zavleče (vozimo se 10 ur). Zopet se nastanimo v hostlu Ezama.
06.-09.08. Vsak večer spijemo po en pir, če verjamete.
10.08. Ob enajsti uri zvečer z avtobusom odrinemo proti Limi.
11.08. Popoldne z letalom nadaljujemo pot proti domu.
12.08. Zvečer, z dvourno zamudo, priletimo na Brnik.