Lep dan na snegu Krvavca.
Pripeljeva iz doline na planino Jezerca in po plačilu parkirnine nadaljujeva vožnjo do Gospince na Krvavcu, kjer parkirava in stopiva na smuči. Po nekaj korakih pod drevesi zagledava cvetove žafrana in velikega zvončka. Snega na smučišču je malo, čez noč je pomrznil in po njem drsijo najine smuči, ko se vzpenjava proti Tihi dolini.
Pod snegom so ledene plošče in po ogledu pobočja pred seboj se odločiva za vzpon po levem bregu, kjer na videz kaže boljšo snežno odejo. Povzpneva se dobrih sto višinskih metrov in stopiva na kratko ravnico s številnimi objekti, ki samevajo, saj smučišče že nekaj časa ne obratuje in je prepuščeno le še pešakom in turnim smučarjem. S pobočja Krvavca smuča turni smučar v spremstvu svojega psa.
Poiščeva prehod na snegu Plaže in se povzpneva na naslednji prelom pobočja, od koder zagledava vrhove Storžiča, Košute, Kočne, Grintovca, Kalškega grebena in Zvoha, ki najin prvi cilj vzpona. Sneg je kljub soncu še vedno pomrzjen in ob izogibanju ledenim predelom lepo hodljiv. Z vsakim korakom sva višje in počasi odvijava na vršnje pobočje najvišjega vrha smučišča. Rahel vetrič naju hladi, sonce pa greje in ob lepih pogledih na zeleno dolino reke Save in zasnežene Julijce doseževa vrh smučišča ob zbiralniku vode in snega. Še nekaj korakov narediva, ko mimo naju se spustita turna smučarja in ju zamenjava na 1971 m visokem vrhu Zvoha.
Sestopiva s smuči in se prepustiva za nekaj trenutkom sončnim žarkom, nato pa snameva kože s smuči, zaužijeva dobrote iz nahrbtnikov in se dodobra odžejava. Pogledi drsijo po bližnjih in bolj oddajenimi vrhovih gora in imava kaj videti. Le ostenja gora imajo snega bolj za vzorec, njihove doline pa so še vedno lepo pobeljene. Na drugo stran zbiralnika vode so prišli naslednji obiskovalci in prekinili tišino na vrhu. Oprtava nahrbtnika, stopiva na smuči, odsmučava do zgornje postaje sedežnice in pričneva smučanje po sedaj omehčani zgornji plasti snega.
Smučanje je odlično. Zavoju sledi zavoj, ko smučava mimo vzpenjajočih smučarjev vedno nižje in nižje. Obrneva se proti severozahodu in na spodnji izravnavi končava prvo smučanje. Ponovno nalepiva kože na smuči in pričneva drugi vzpon. Greva v smeri sedla med Zvohom in Krvavcem. Pred nama hodi smučar, ki se počasi oddalji, ko doseževa ograjeni greben, od koder je lep pogled proti vzhodu na Košutno, Kamniški vrh in na Veliko planino. Ob grebenu se povzpneva do zgornje postaje sedežnice in na sam 1853 m visoki vrh Krvavca, kjer že počiva prej videni smučar.
Preko ograje stopiva malce navzdol za lepši pogled na Kržišče, Kriško planino in planino Jezerca, nato pa se vrneva do najine opreme in si privoščiva odmor na suhi travi ob snegu ob pogledu na stolp in dom na Krvavcu. Po daljšem premoru sva na smučeh in smučava po še vedno lepo smučljivem snegu proti najinem izhodišču. Uživava na snegu, ko pridno nabirava številne zavoje a se žal tudi bližava koncu smuke. Zadnji zavoji potekajo po že dobro ojuženem snegu in se končajo tik pred avtomobilom, kjer sestopiva ob klopci in še na snegu zamenjava obutev.
Stopiva do avtomobila, pospraviva smučarsko opremo in se odpeljeva po cesti do vznožja pobočja Kriške planine, kjer naju premami pogled na številno cvetje in se ustaviva. S fotoapratoma v rokah hodiva med žafrani, telohom in trobenticami. Neštetokrat se skloniva, pa tudi počepneva, da ujameva v objektiv cvetočo pomlad, nato pa se vrneva do avtomobila in odpeljeva v dolino.