Primož Blaha: Na Jezerskem je vedno lepo, če pa je še dovolj snega, potem je bila danes očitno dobra izbira! Začel sem zgodaj, bolj kot bi bilo treba,
... ampak bolje tako kot prepozno. Zjutraj na Jezerskem -2 °C, obetavno.
Od parkirišča peš, čeprav se na cesti že kmalu pojavi sneg, pod spodnjo postajo žičnice ga je že povsem dovolj. Gor sem šel skozi Žrelo, saj je od daleč zgledalo bolje pa sem hotel preveriti. Res se je izkazalo, da bo šlo brez težav, tudi plazovinam pod Žrelom se bo dalo lepo izogniti. Žal pa je Žrelo v zelo slabem stanju – delno celo že kopno, tako da je bilo kar zoprno. Pod kočo spet na smuči in tako vse do vrha, kjer sem bil tako zgodaj, da niti na soncu ni še nič odpustilo. Ampak na tak lep dan se rešitev ponuja sama od sebe: sedi in čakaj. Z veseljem!
b desetih sem odsmučal v krasnih razmerah in na prvem semaforju zavil levo proti Belski Kočni, ki je bila že zjutraj v soncu. Pod Storžkom je sicer senca, malo skorjice, sicer pa še mehak sneg, prav fajn. Pod sedlom med Ledinskim vrhom in Babo pa spet na sonce, skozi kratek žleb in po širokem pobočju sama uživancija! Na pragu sem zaključil, potem pa – sam sem si kriv! – še slabo uro nazaj gor do Jezerskega sedla.
Na vrh nisem šel še enkrat, je bila že kar gneča za tako neprostoren vrh. Ker se je vmes pripeljal en pas visoke oblačnosti, še ni povsod odpustilo. Zgoraj super, vmes še malo pretrdo, pri koči spet bolje. Dol sem šel tudi skozi Žrelo, kar je bilo vse prej kot prijetno. Tisto kopnino sem obšel ob zajli, ki je na delu strgana, skratka zoprno.
Takoj pod Žrelom spet na smuči in z le nekaj prečenji plazovin se je dalo prav lepo peljati. Nižje med rušjem so se našli lepi in dovolj široki prehodi, kjer je šlo tudi zelo uživaško vse do žičnice in še malo nižje po cesti. Na koncu tako le še pet minut peš do avta. Z izjemo Žrela torej odlično! Za naslednjič sem pa zvedel še za boljšo varianto pristopa do Ledin, se že veselim ponovnega obiska!
Primož Blaha