Helena Plahuta 20.08.2013 07:28 1573 0

Leti dve minevata

Planinski glas: Angela Dolinšek, ena od velikoplaninskih ikon, je zapustila na Planini svoj pečat. Pogrešamo Te!

Ja. Pogrešamo Te, spomini nate pa še kako živijo! Kako bi mogli pozabiti vse, česar smo bili deležni v Vajini koči skozi leta.

Čez planino grem,
a ne kot po navadi,
ob robu planine stopam,
da veter veje okrog glave.

Veliko je spominov,
prijateljev domek sameva,
le veter lovi se okrog koče,
kakor da joče.

Odšla sta od nas,
a še vedno slišim njun glas.
Spominov polna je planina,
draga oseba ne gre iz spomina.

Prisluhnimo pišu vetra,
pa zaznamo njun glas,
saj kot zvezde v noči,
zreta dol na nas …

Knjigo bi lahko napisali o vseh mogočih dogodkih, ki smo jim bili priča. O veselih in žalostnih, ki sta nam jih pripovedovala iz Vajinega življenja. Dogodkov na planini v sončnih in zasneženih dneh, ko ni bilo nikjer nikogar, le čista belina naše planine.

Z možem Petrom sta živela skromno, v najvišje ležečem stalnem prebivališču na Veliki planini 76. Vsakogar sta sprejela z odprtimi rokami. Vedno delila nasvete in dobro voljo. Tvoja harmonika je donela in se prepletala s pesmijo.

Ko si delala na Šimnovcu, v naselju ... Kako se je sedaj vse spremenilo … težko bi prepoznal(a) vse to.

Odšla sta eden za drugim ... ostajajo nam neprecenljivi spomini! Le veter poje okrog koče, kot da milo joče!
Spet so se vrstili dogodki na naši planini. A Angele v narodni noši, nasmejane ob ograji plesišča, ni bilo več …