Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Letos rušenje vsaj treh črnih gradenj v parku

Dnevnik: Konec tedna so se v Bohinju zbrali nezadovoljni lastniki hiš v Triglavskem narodnem parku, ki jim v kratkem grozi rušenje. Pristojni republiški inšpektorat za okolje in prostor, ki ga vodi Aleksandra Velkovrh, je že lani jeseni prejel 140 spisov in počasi začel izdajati odločbe o rušenju na črno postavljenih objektov.

Usoda mnogih objektov od Goreljka na Pokljuki do Ukanca ob Bohinjskem jezeru je, kot kaže, že zapečatena. Velkovrhova je zbranim lastnikom povedala: "Tudi občina Bohinj večkrat poziva državo in inšpekcije, da delujemo. V teh primerih gre res za dolgoletne postopke, ki so doživeli tudi že ustavne preizkuse. Toda mi ravnamo skladno z vladno uredbo oziroma tako imenovanim sanacijskim prostorskim aktom, ki je veljaven."

Če je bil prostorski zakon iz leta 1993 povod, da so se črnograditelji prijavili in želeli svoje objekte legalizirati, se je šele po sprejetju novega zakona o Triglavskem narodnem parku lani začelo dejansko "čiščenje" od primera do primera, od vikenda do vikenda.

Zgodbe lastnikov so različne, v Triglavskem narodnem parku naj bi sicer bilo okoli 400 nelegalnih objektov. Mnogi se kot črnograditelji niso izjasnili in župan Franc Kramar pravi: "Smo proti, da se vse meče v isti koš, vsak primer je zgodba zase. Bil sem pri ministru za okolje, ki ni bil naklonjen spremembam, ki bi ustavile sedanje izdajanje odločb. Mislim, da je nelogično, da so zdaj prizadeti samoprijavitelji, nekateri drugi pa ne. Da bi pa po pravni poti kaj uspeli, je utopija. Vsak objekt potrebuje 27 različnih soglasij in vsi ti v parku za pridobitev soglasij nimajo niti teoretične možnosti."

Zavod Triglavski narodni park se strinja s postopki, ki jih inšpektorat vodi na podlagi veljavnih predpisov, medtem ko so lastniki stavb ogorčeni. Mladen Jovanič je na primer opozoril na problem objekta na planini Zajamniki: "Še v državi ne vedo vsi, kaj delajo. Na kulturnem ministrstvu so nam rekli, da rušenja ne sme biti, ker je planina zaščitena, inšpektor pa nadaljuje postopek."


En inšpektor, 140 spisov, 400 spornih gradenj...

Desetletja so stanje samo ugotavljali, od novembra 1910 en inšpektor deluje samo na področju parka, za začetek je dobil 140 spisov spornih gradenj. Po neuradni statistiki jih je skupaj več kot 400, v zadnjem času jih nastaja manj. Dogajalo se je, da so jih na leto zabeležili tudi po nekaj deset, letos naj bi porušili tri objekte v TNP. Odločbe o rušitvi ali vzpostavitvi prvotnega stanja pa v veliki večini letijo na počitniške oziroma bivalne objekte, ki so nastali iz skednjev, senikov, gospodarskih poslopij, stanov na planinah ali so bili postavljeni brez gradbenih dovoljenj. Za sledenje je danes potrebnih 27 soglasij.


Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

2 komentarjev na članku "Letos rušenje vsaj treh črnih gradenj v parku"

Filip Vidmar,

Kdo je pozabil omeniti Volovjo reber?


Tomaž Ogrin,

Krivda za tako stanje je v celoti na državi in občinah, ki imajo TNP. Nekateri so s kimanjem dobili gradnjo v Ukancu, tam, kjer je ne bi smelo biti. Župan ima že več let gostišče na sami obali Bohinjskega jezera, izkrčil je še parkirišče pa kar nek tenis. Vse legalno? Kam on spada? On je celo zahteval pri novem zakonu o TNP, da mora biti v enem od členov njegovo gostišče priznano. V predlogu Zakona je bilo to že zapisano.

To preveč očitno izsiljevanje so potem vrgli ven.

Za krivice do državljanov je kriv tudi Zavod TNP, ki je moral skoraj skrivati dokumentacijo, namesto, da bi pravočasno urejeval stvari. Svet TNP ! Kaj pa je on delal? Tam so zastopane občine in država ter drugi. Obstaja spisek tistih, ki so predlagani za legalizacijo, tistih na pol (poprava) in onih za rušenje. Kje je ta spisek?

Kaj pa v Stari Fužini tisti povsem arhitekturno-urbanistično napačni balkon, ki ga je tuji lastnik naredil na črno? Če pa je hotel domačin zrihtati drvarnico ali karkoli, mu je pa Zavod TNP vlekel stvari do neskončnosti.

Taka nesorazmerja so nastajala ves čas, zveze in poznanstva tudi, politični botri tudi in dobili smo kaos in štalo. Zavod bi moral že zdavnaj urediti status planin z urbanistično zasnovo. Potem ne bi bil problem kaj in kako lahko. Kdo bo pa odgovarjal za ceste v planine, ki so neprimerno hujša grožnja parku? Zavod za gozdove Bled. In še kdo.

Sem slab poznavalec razmer pa poznam že jaz polno dejstev in še več imam vprašanj. Celotna resnica je veliko hujša. Politična imena so znana, tudi na Vogarju...

Nameravani parcialni pristop je povsem napačen.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46098

Novosti