Po podatkih Javnega zavoda Triglavski narodni park se na območju parka letos zadržuje sedem rjavih medvedov. Dva do trije rjavi medvedi se sicer na območju Triglavskega narodnega parka občasno pojavljajo ali pa zadržujejo dalj časa že nekaj desetletij.
Večer: Na območju Triglavskega narodnega parka letos več medvedov
Za rjavega medveda pomeni Triglavski narodni park naravno selitveno pot iz osrednjega življenjskega območja Dinaridov proti severu in severozahodu v smeri proti Avstriji in Italiji. Rjavi medved je v Triglavskem narodnem parku več ali manj stalno prisoten na območju Vrsnika in Lepene, v Bohinju (zlasti od Vogla do Črne prsti) in na Pokljuki. Predstavljeni podatki so rezultat rednega in sistematičnega zbiranja podatkov, ki ga že vrsto let redno opravljamo v JZ TNP.
Rjavi medved je zaradi ogroženosti strogo zavarovan z domačimi predpisi, mednarodnimi naravovarstvenimi sporazumi in skupno evropsko zakonodajo na področju ohranjanja narave, predvsem z Direktivo o habitatih. Zaradi izjemnega pomena Triglavskega narodnega parka pri naravni širitve te evropsko pomembne vrste je rjavi medved za park tudi kvalifikacijska vrsta v okviru evropskega ekološkega omrežja Natura 2000.
Življenjsko okolje samic rjavega medveda je veliko do 10.000 ha, samci pa uporabljajo do nekajkrat večje območje. Za svoje življenje potrebujejo prostrane gozdove, saj lahko na dan oziroma ponoči prehodijo tudi do nekaj deset kilometrov. Tehtajo od 100 do več kot 200 kilogramov. Medvedi so vsejedi in si hrano iščejo vsak dan, na njihovem jedilniku pa prevladuje hrana rastlinskega izvora, hrana živalskega izvora predstavlja od 15 do 30 odstotkov njihove prehrane in vključuje predvsem poginule živali – mrhovino. Medveda lahko v Sloveniji srečamo v vseh letnih časih. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je v državi od 450 do 550 medvedov (na primer v Avstriji jih je le še od 20 do 30). V Triglavskem narodnem parku je bil nazadnje opažen konec letošnjega maja na območju Pokljuke (Lepa Kopišča) ter prve dni junija v okolici Koprivnika in Jelja, kjer je razdejal čebelnjak.
Glede na stalno in pogostejšo prisotnost rjavega medveda v Triglavskem narodnem parku opozarjamo obiskovalce da se držijo označenih poti, da se predhodno seznanijo z življenjskimi navadami rjavega medveda, prilagodijo svoje obnašanje možni prisotnosti in srečanju z medvedom in dosledno upoštevajo navodila oziroma priporočila strokovnjakov glede sprejemljivih ravnanj v naravnem okolju. V Triglavskem narodnem parku so zaradi varnosti in ozaveščanja obiskovalcev na nekaterih območjih nameščene opozorilne tablice, ki opozarjajo na prisotnost rjavega medveda.
Večer,
Slovenija: Letos se na območju parka zadržuje sedem rjavih medvedov, medtem ko se običajno v parku zadržujeta oziroma pojavljata dva ali trije medvedi
Po podatkih Javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) se letos na območju parka zadržuje sedem rjavih medvedov, medtem ko se običajno v parku zadržujeta oziroma pojavljata dva ali trije medvedi. Glede na pogostejšo prisotnost medveda javni zavod obiskovalce parka opozarja, naj prilagodijo svoje obnašanje in se držijo označenih poti.
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je v državi od 450 do 550 medvedov. Na območju TNP je bil medved nazadnje opažen konec maja na območju Pokljuke ter prve dni junija v okolici Koprivnika in Jelja, kjer je razdejal čebelnjak, so sporočili iz javnega zavoda TNP.
Za rjavega medveda je TNP naravna selitvena pot iz osrednjega življenjskega območja Dinaridov proti severu in severozahodu v smeri proti Avstriji in Italiji. Rjavi medved je na območju parka bolj ali manj stalno prisoten na območju Vrsnika in Lepene, v Bohinju in na Pokljuki.
Življenjsko okolje samic rjavega medveda je veliko do 10.000 hektarov, samci pa uporabljajo do nekajkrat večje območje. Za svoje življenje potrebujejo prostrane gozdove, saj lahko na dan oziroma ponoči prehodijo tudi do nekaj deset kilometrov.
Napadi medveda na človeka so v splošnem zelo redki, vendar za to obstaja možnost. Do napada navadno pride, kadar človek medveda preseneti in se znajde v njegovi neposredni bližini, zato nima časa za umik.
V TNP so zaradi varnosti in osveščanja obiskovalcev na nekaterih območjih nameščene opozorilne tablice, ki opozarjajo na prisotnost rjavega medveda.
Obiskovalce opozarjajo, da se držijo označenih poti, da se predhodno seznanijo z življenjskimi navadami rjavega medveda, prilagodijo svoje obnašanje možni prisotnosti in srečanju z medvedom ter da dosledno upoštevajo navodila oziroma priporočila strokovnjakov glede sprejemljivih ravnanj v naravnem okolju.
Rjavi medvedi tehtajo od 100 do več kot 200 kilogramov. So vsejedi, na njihovem jedilniku pa prevladuje hrana rastlinskega izvora, hrana živalskega izvora predstavlja le od 15 do 30 odstotkov njihove prehrane in vključuje predvsem mrhovino.
sta