Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Zakorakali smo v zadnji mesec meteorološkega poletja, ki mora biti praviloma že nekoliko bolj vlažen in hladen od minulega. »Mesecu vršnju je rose potreba, kakor človeku vsakdanjega hleba,« pravi ena od ljudskih modrosti za avgust.
| |
 |
|
| |
Le kaj se bo skuhalo to pot nad Storžičem? Iz doline se še nekaj še vidi, kdor je zgoraj pa lahko le ugiba... (Foto: Miha Pavšek)
|
|
Zanj nam torej še ostaja nekaj vremenskega upanja (prvi dve prehodni poslabšanji nista pustili hujših posledic…), zato pa bomo »vremenovanje« pravkar minulega meseca čim prej pozabili. Temperaturno je bil julij nekoliko pretopel – večinoma za 1 do 2 stopinji Celzija – in to kljub temu, da nismo dosegli izjemno visokih dnevnih najvišjih vrednosti. Te so bile le malo pod temperaturnim pragom 30 stopinj Celzija, ki označuje tako imenovane vroče dni. V osrednji Sloveniji bi imeli tako v juliju namesto nekaj skoraj polovico vročih dni! Da v poletnih mesecih zadnjih dvajset segrevanje ne jenja, priča tudi podatek, da je uvrstitev povprečnih julijskih temperatur zraka za večino slovenskih krajev (primerjali smo podatke za zadnjega pol stoletja) v prvi jakostni skupini, če se izrazimo malo bolj po smučarsko. Še več, marsikje celo v prvi deseterici.
Nevihtna dežela
Julijskega sonca je bilo ravno prav, ker je pač močno in se ga hitro naveličamo, zato pa je bil pretekli mesec hudičevo dobro namočen; v severnem delu Ljubljanske kotline (rekordnih 240 litrov na kvadratni meter so zabeležili na Brniku) skoraj še enkrat več, kot bi pričakovali glede na dolgoletno povprečje. Bolj kot voda pa sta pravkar minuli mesec zaznamovala mestoma viharen veter in toča, poleg izdatnih padavin najpogostejša spremljevalca neviht. Če morda niste vedeli: Slovenija je med najbolj nevihtnimi državami na svetu. Po nastanku ločimo več vrst neviht. Sorazmerno lahko (vsaj časovno, nekoliko manj krajevno) je napovedati tiste, ki spremljajo vremenske fronte. Precej trši oreh pa je na primer napovedovanje pulznih neviht, ki nastajajo in izginjajo v zelo kratkem času povsod tam, kjer je atmosfera izredno labilna. Pri tem si vremenoslovci že dolgo časa pomagajo s prognostičnimi kartami, na katerih sta predstavljena CAPE (iz angleškega – convective available potential energy) in LI (iz angleškega – lifted index). CAPE je kratica za razpoložljivo konvektivno potencialno energijo, s katero imamo opraviti ob nevihtah, ko so nad nami najmočnejši navpični zračni tokovi. Izraža največjo energijo dvigajočega se dela zraka, ki jo dobi ob dviganju v tistem delu ozračja, kjer je ta toplejši od okolice. Prav to je namreč navpično »gonilo« tega dela zraka.
Zapletena zračna razmerja
Poenostavljeno povedano predstavlja CAPE (izražen v džulih na kilogram) največjo energijo, ki se lahko sprosti pri nastanku neviht in ploh (v resnici se je sprosti manj). Večja je vrednost, hujša so lahko neurja, pri več kot 2000 J/kg obstaja nevarnost hudih neurij. Kratica LI pa je indeks dviganja, ki posredno izraža stabilnost ozračja in je znan kot mera za opredeljevanje možnosti nastanka ploh in neviht. Računsko gledano gre za precej zapleteno razmerje med temperaturo zraka na 500 hPa ploskvi (ta je v povprečju okrog 5 km nad tlemi) in temperaturo dela zraka, dvignjenega z določene nadmorske višine na prej omenjeno. Lestvica vrednosti LI (v °C) in pričakovani pojavi pravijo, da so od 0 do –3 nevihte možne, od –3 do –5 verjetne ter od –5 od –7 močne. Seveda pa to še zdaleč ni vse, kar odloča o nastanku neviht, če ni poleg ustreznih vetrov, nasičenosti vlage v različnih plasteh ozračja in še česa. Zdaj je že bolj jasno, zakaj so meteorološki računalniki med najzmogljivejšimi.
Miha Pavšek