Planinsko branje: Najboljši didžej med plezalci oz. najboljši plezalec med didžeji, 7000 pohodov na Lubnik, Ekstremno z Davom Karničarjem
Najboljši didžej med plezalci oz. najboljši plezalec med didžeji
Tokrat smo na pogovor povabili mladega Ločana, 22-letnega Žigo Langusa, ki kot didžej na zabavah vrti elektronsko glasbo. Rad ima ekstreme, zato se najbolj sprosti ob adrenalinskih športih.
Elektronska glasba je med mladimi zelo priljubljena. Kaj te je navdušilo, da si postal didžej? Kako se je vse skupaj začelo?
Ko sem hodil na žure in ko sem videl didžeja, sem si rekel, da bom to počel tudi sam. Najprej sem začel doma. Na računalniku sem imel programe za 'miksanje' in tako se je začelo. Potem so mi v Rdeči ostrigi dali na razpolago klet, v kateri nudijo prostor z vso potrebno opremo mladim neuveljavljenim didžejem. Od tega je že pet let, zadnja tri leta pa se s tem bolj aktivno ukvarjam.
Kakšno glasbo pravzaprav vrtiš in zakaj prav to?
Vrtim mešanico techna, tech housa, progressiva in minimala. To mi najbolj ustreza in tudi odziv publike je pri tej glasbi največji. Začel sem s shranzom, vendar so bili to le začetki, potem sem kmalu ugotovil, da to ni zame in nadaljeval z drugo zvrstjo.
Kje jemlješ ideje za ustvarjanje in kakšni občutki te prevzemajo na odru?
Od vzornikov, moj največji je tako imenovani Plastikman, Kanadčan Richie Hawtin. Veliko spremljam trenutno sceno, seveda pa se trudim, vadim in eksperimentiram sam. Na odru pa so občutki nepopisni. Sploh ne vem, kako bi to izrazil. Najboljši 'feeling', adrenalin, evforija.
Za sabo imaš že kar nekaj zelo uspešnih nastopov. Kje vse si že nastopal in s kom vse sodeloval?
Nastopam po vsej Sloveniji, največ v domači Ostrigi, pa tudi v nekdanjem Fun Factoryju, ljubljanskem klubu K4, Pržančku, na Metelkovi, v Mučilniku na Vrhniki, v Simfoniji, v klubu Stop Bled, v idrijskem Kaosu itd. Nastopil sem tudi na Hrvaškem in v Grčiji, kjer sem zabaval mlade na maturantskem izletu. Nastopil sem že pred osemstoglavo publiko. Sicer pa najrajši nastopam v Idriji, kjer je publika res zakon, odziv je fenomenalen. Sodeloval sem že s Psiho, Vestaxom Bizyjem, Ian F-om, pa tudi s svetovno znanimi imeni kot so Arkus, Amok, Leny D itd.
V Škofji Loki večkrat nastopaš v MKC pri Rdeči ostrigi. Minimaximal večeri so eni izmed najbolj obiskanih.
Imel sem željo, da bi tudi v Ostrigi imeli Minimaximal. Prvič se je to zgodilo naključno, zdaj pa teče že zelo uspešna tretja sezona, ko prirejamo ta večer. Takrat je Ostriga nabito polna do zadnjega kotička.
Je biti didžej zate hobi ali se želiš s tem profesionalno ukvarjati? Se da v Sloveniji od tega živeti? Kaj si želiš v prihodnosti?
S tem bi se rad profesionalno ukvarjal, vendar bi moral več narediti na lastni glasbeni produkciji. Od tega se da živeti, vendar je to zelo težko. V prihodnosti si želim čim več nastopov in čim več lastne produkcije. Morda bom priredil tudi kakšno glasbeno sodelovanje.
Kaj te poleg glasbe najbolj navdušuje?
Najrajši imam adrenalinske športe. Plezam že deset let, v zadnjem času pa se več ukvarjam z alpinizmom. Po bučnih, glasnih nočeh grem v gore, kjer najdem svoj mir in se sprostim. Navdušujeta me tudi kajtanje in turno smučanje.
Anita Pokorn
7000 pohodov na Lubnik
Lubnik je priljubljena pohodniška točka Ločanov. Nekateri se nanj v enem letu povzpnejo tudi več kot tristokrat. Pravijo, da si s pohodi na Lubnik polnijo izpraznjene baterije. Tudi letos je bilo na podelitvi priznanj rekorderjem zelo slovesno. Med slednjimi velja posebej omeniti tiste, ki so do zaključka sezone 2009/2010 dosegli 1000, 3000, 4000 in celo 7000 pohodov!
Biti lubnikar pomeni v lubnikarski sezoni, ki traja od 1. oktobra do 30. septembra prihodnje leto, doseči normo petnajstih pohodov. Prvo leto, ko so začeli evidentirati pohode, torej v sezoni 1975/1976, je normo izpolnilo 73 članov. »Osmo leto jih je bilo že 225, po dvajsetih letih so presegli število 300, po triindvajsetih letih pa je število naraslo čez 400. Največ lubnikarjev je bilo vpisanih leta 2003, kar 504. Letos je normo izpolnilo 416 članov. Skupaj v vseh petintridesetih letih je normo petnajstih pohodov izpolnilo kar 10630 lubnikarjev,« je povedal predsednik Planinskega društva (PD) Škofja Loka Jože Stanonik.
Z veseljem opažajo, da je iz leta v leto več mladih lubnikarjev. Kar nekaj jih na Lubnik prihaja skupaj s starši, pa tudi taki so, ki pridejo z babicami in dedki. Tako je bilo letos kar 34 lubnikarjev starih do 15 let.
»V vseh petintridesetih letih je 117 lubnikarjev opravilo tisoč pohodov, 45 jih je opravilo 2000, s 3000 pohodi jih je bilo 24, s 4000 štirinajst, 5000 pohodov je naredilo šest lubnikarjev, dva 6000 in prav tako dva 7000 pohodov. Podelili smo tudi 348 diplom za desetletno članstvo, 105 priznanj za dvajsetletno članstvo in 27 plaket za tridesetletno članstvo,« je povedal načelnik odbora Kluba lubnikarjev pri PD Škofja Loka Brane Matthias.
Kdo so letošnji rekorderji?
Letos so podelili 23 priznanj za desetletno članstvo, devet za dvajsetletno in dve za tridesetletno članstvo. 34 lubnikarjev, od tega 23 moških in enajst žensk, je opravilo čez sto pohodov. Devet moških in pet žensk je prišlo na Lubnik dvestokrat. Več kot tristokrat pa šest moških in tri ženske. Letošnja rekorderja sta Anka Cegnar s 325 pohodi in Jure Štancer, ki se je v sezoni 2009/2010 na Lubnik povzpel kar 361-krat.
Lubnik je priljubljena točka tudi za starejše, ki imajo še vedno radi pohodništvo. Tako je bila letos najstarejša lubnikarica Katarina Šegula, najstarejši lubnikar pa Stane Sorčan.
Do zaključka sezone sta dva lubnikarja dosegla tisoč pohodov, in sicer Muharem Bajrič ter Jože Nastran. S 3000 pohodi se lahko pohvali Janez Kisovec, s 4000 pa Miro Pintar in Anton Pintar. Častitljivih 7000 pohodov pa je v letošnjem letu dosegla Ivanka Pivk.
Ob slavnostni podelitvi priznanj je bil Dom na Lubniku premajhen za vse obiskovalce. Kot veli tradicija, so vsakogar pogostili s pečenico in zeljem, za dobro vzdušje pa je poskrbel Štrio Lubnik, ki ga sestavljajo sami lubnikarji.
»Lubnik imajo Ločani radi, ker je blizu, z avtom pa se da pripeljati še bliže. Vsak lahko izbere svojo pot – glede na svoje sposobnosti in čas, ki ga ima na voljo. S tem naredi tudi nekaj za ohranjanje svoje psihofizične sposobnosti. Ocenjujemo, da se na Lubniku vsako leto zvrsti od 35 do 40 tisoč obiskovalcev,« je za konec povedal Stanonik.
Klavdija Škrbo Karabegović
Ekstremno z Davom Karničarjem
V soboto, 13. novembra, je športna trgovina Bokal Šport v Kristalni dvorani Sokolskega doma gostila ekstremnega smučarja in alpinista Dava Karničarja. Predstavil je projekt Sedem vrhov (t. i. projekt 7 summits) in delil koristne nasvete.
Obisk ekstremnega smučarja so pripravili kot uvod v zimsko sezono. Karničar je predstavil nekaj svojih neponovljivih izkušenj in svetoval, kako se dobro pripraviti na smučanje izven urejenih smučišč. Slavnostni dogodek je odprl novi loški župan mag. Miha Ješe.
Davo Karničar je 28. novembra 2006 kot prvi na svetu opravil neprekinjeno smučanje z najvišjih vrhov sedmih celin. Projekt Sedem vrhov je začel oktobra 2000, ko je kot prvi Zemljan neprekinjeno smučal z 8848 metrov visokega Mt. Everesta. Sledila so smučanja s 5894 metrov visokega Kilimandžara v Afriki leta 2001, s 5642 metrov visokega Elbrusa v Evropi maja 2002, s 6969 metrov visoke Aconcague v Južni Ameriki januarja 2003, z 2230 metrov visoke gore Mt. Kosciusko v Avstraliji avgusta 2003 in s 6193 metrov visoke gore Mt. McKinley v Severni Ameriki maja 2004. Projekt je končal z vzponom na 5140 metrov visoko goro Mt. Winson na Antarktiki, s katere je smučal pri temperaturi pod minus 50 stopinj Celzija. Karničar o tem projektu pripravlja knjigo, ki bo najverjetneje izšla februarja ali marca. V njej bodo podatki o pripravah, njegove izkušnje, zanimivosti ter nekaj potopisnega in slikovnega materiala.
Ekstremni smučar bo spomladi odprl tudi Gorniški center Davo Karničar na Jezerskem, v katerem želi posredovati vsa znanja in izkušnje tistim, ki si bodo to točko izbrali kot izhodišče za v hribe, ali pa samo pogostiti ljudi, ki si želijo preživeti dan v lepem okolju.
Davo nam je še povedal, da je zanj turna smuka obvladovanje zasnežene pokrajine na edini možen in bistveno lažji način, kot če bi hodili po tej pokrajini brez smuči. Pravi, da je tak način smučanja primeren za vsakogar, ki je zdrav, nujno pa je osnovno znanje smučanja. Treba je poskrbeti za varnost, imeti primerno opremo in jo znati uporabljati. »Kako je to videti, se ne da opisati, treba je stopiti na smuči in poskusiti. Za turno smuko poleg običajne gorniške opreme potrebujemo smuči z ustreznimi vezmi, posebne čevlje za turno smučanje, v katerih je mogoče kolikor toliko dobro hoditi in smučati, teleskopske palice, pse ter varnostne dodatke, ki jih moramo znati uporabljati: lavinsko oziroma plazovno žolno, sondo in lopato, « je dodal Davo in zbrane povabil, naj pridejo na kak tečaj.
Alpinist nam je zaupal, da največ smuča doma na Jezerskem in da ima to preprosto rad. Smučišče mu ni dovolj.
Po predavanju se je druženje nadaljevalo pred in v trgovini Bokal Šport. Za glasbo so poskrbeli Štrio Jemc, potekala je tudi pokušina Štajnbirtovih dobrot. Skoraj polna Kristalna dvorana in številna vprašanja za gosta pričajo o velikem zanimanju za ta šport.
Anita P.