Delo, 07.11.05 – Tomo Česen: v Kranju Ramon Puigblanque v lov za Flaviom Crespijem
Športno plezanje: v Kranju Ramon Puigblanque v lov za Flaviom Crespijem
Mali Španec bo izzivalec Italijana
Petnajsta sezona svetovnega pokala v športnem plezanju se približuje koncu. Kdo bo na finalni tekmi 19. in 20. novembra pri nas v Kranju odnesel s seboj pokal za letošnjega zmagovalca, se vsaj v moški konkurenci še ne ve. Zanj se bosta udarila Španec Ramon Julian Pugblanque in Italijan Flavio Crespi. Švicar Cedric Lachat in Nizozemec Jorg Verhoeven imata tudi še možnosti premešati rezultate pri vrhu, vendar nobeden od njiju ne more prav na vrh.
Puigblanque, ki ga vsi kličejo samo Ramon, in Crespi sta nedvomno med najboljšimi športnimi plezalci zadnjih let na svetu. Ramon je slast prve zmage svetovnega pokala okusil prav v Kranju leta 2002, Crespi pa se je prvič zavihtel na vrh zmagovalnega odra šele lanskega novembra v Brnu. Oba slovita kot plezalca z izredno močjo v prstih. Še posebno Španec velikokrat na tekmovanjih s svojimi rokami drži oprimke, ki so za večino drugih kvečjemu opora za noge. Ramon ima zaradi majhne postave (160 cm) nemalokrat težave, manjka pa mu tudi še nekaj telesne mase, da bi dosegel "magično" mejo 50 kg.
Zato zbuja vtis kakšnega dečka, ki je šele začel nastopati na največjih tekmah. Na drugi strani je Italijan sicer nekoliko bolj možat, zagotovo pa bi se oba skupaj težko merila s kakšno atletsko postavo šprinterk na 100 metrov. Toda njuni postavi nista edino, po čemer ne izstopata. Tudi sicer sta izredno zadržana športnika in zato skoraj neopazna, skromna in včasih kar nekako plaha.
Oba pa sta z dušo in telesom predana plezanju in samo plezanju. Gre za prava profesionalna športnika, čeprav je za športno plezanje ta značilnost velikokrat dvopomenska. V primerjavi z drugimi športnimi zvrstmi se tu pač ne da veliko zaslužiti. Profesionalni pristop do treninga in tekmovanj pa je predpogoj uspešnosti, kar Ramon in Crespi še kako dobro vesta.
Začetek letošnje sezone je pripadel Italijanu, ki je zmagal v Bolgariji. V Imstu in Bruslju sta si potem oba najvišjo stopničko izmenjala, tik pred svetovnim prvenstvom pa je Španec v Zürichu zapravil uvrstitev v finale prav zaradi svoje majhne postave. Potem pa je prišlo SP 2006, ki ga bo poskušal Ramon čim hitreje pozabiti.
V kvalifikacijah in polfinalu je namreč plezal odlično in bil seveda po prikazanem glavni favorit. Po polfinalu pa se je zgodilo nekaj, kar si ne organizatorji niti mednarodna zveza ne moreta šteti v čast. Čas zaprtja izolacijske cone, kamor morajo vsi tekmovalci pred začetkom tekmovanja, so namreč organizatorji samovoljno spremenili.
Normalno bi morali skupaj z mednarodno zvezo poskrbeti, da bi bile vse ekipe uradno obveščene o tej spremembi. Ramon je s svojim trenerjem dvorano zapustil že pred koncem polfinala in počival v hotelu v dobri veri, da je z urnikom vse v najlepšem redu. Ironija v vsem skupaj je še bila, da je drugi španski finalist Usobiaga, ki je pozneje osvojil srebrno kolajno, to vedel, a medsebojne komunikacije pred finalom, kot kaže, ni bilo.
Zato je bilo pred vstopom v cono veliko pregovarjanja in prepričevanja, a na koncu je mali Ramon lahko samo odkorakal v dvorano in opazoval, kako mu je naslov svetovnega prvaka spolzel iz rok. Kakorkoli že, šampionat se je končal z grenkim priokusom. Verjetno je španskega šampiona ta zaplet vsaj malo vrgel iz tira. V nadaljevanju svetovnega pokala je bil Crespi namreč z boljšimi rezultati že kar z naskokom na prvem mestu.
Konec septembra je na vročih španskih tleh v Marbelli kazalo, da Italijana nihče več ne more ogroziti na poti do vrha. Potem pa je mali Ramon začel finiš, ki se bo razpletel šele v Kranju. Res je, da bo moral plezati odlično. Če bi recimo zmagal in bi bil Crespi »samo« sedmi, bi šla skupna zmaga v Španijo.
Ramon je v Kranju zmagal že dvakrat, zakaj ne bi še enkrat? Tako bi se vsaj približal slavni Liv Sansoz, Francozinji, ki ima edina štiri zmage na kranjski tekmi za svetovni pokal. Po drugi strani pa Flavio Crespi v Kranju še ni zmagal. Je plezalec, ki mu preveč tehnične smeri ne ustrezajo zelo. In v Kranju je treba pokazati poleg velike fizične moči tudi precejšnjo mero tehničnega znanja.
Nadejati se je mogoče, da Italijan ne bo imel težav z dopoldanskimi kvalifikacijami. Kot sam pravi, mu njegov »motor« zjutraj nikakor noče delati s polnimi obrati. Čisto drugače je zvečer, ko je ogret na delovno temperaturo. Polfinale in finale bosta v Kranju na sporedu zvečer, torej Crespi vsaj s tem ne bi smel imeti težav.
Med ženskami v svetovnem pokalu že nekaj časa vse odločeno: zmagovalka je Avstrijka Angela Eiter iz Imsta, ki je v tej sezoni izgubila eno samo tekmo. Ugnala jo je prav naša Maja Vidmar, ki si je tudi že zagotovila drugo mesto v skupni razvrstitvi.
Kakorkoli že, na finalni tekmi v Kranju se bo nedvomno dogajalo veliko zanimivega. Slovenci bomo imeli v ognju »vražje Slovenke«, prireditelji bodo slavili 10-letni jubilej in s tem bo Kranj postalo mesto z največ tekmami v zgodovini svetovnega pokala. Ramon in Flavio pa se bosta zagrizeno bojevala za zmago v skupnem seštevku, za enega ali drugega bo prva v karieri.
Tomo Česen