Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Mamut, naš največji sosed

Kamniški občan: Cene Griljc: »Pa ga imamo. Koga? Mamuta vendar. Ne tistega, ki je v pradavnini pred dvajsetimi ali več tisočletji prišel v naše kraje, pač pa takšnega, kakršen naj bi bil tisti, najden v porečju sedanje Nevljice, kjer je bog si ga vedi zakaj za vedno obležal. Njegov čas se je tu končal.«

Okostje je bilo najdeno marca 1938, ko so kopali temelje za gradnjo mostu čez Nevljico.
Gre za neprecenljivo osteološko najdbo, okostje pa je razstavljeno v razsežnosti njegove velikosti v Naravoslovnem Muzeju v Ljubljani in je veličasten simbol paleozoološke vrednote Kamnika in Slovenije.
Mamut »stanuje« sicer blizu Kamnika, pa vendar toliko daleč, da smo njegovi najbližji sosedje na pomembnost najdišča in samega mamuta preveč pozabili.
Do današnjih dni nobena kamniška oblast ni plemenitila kamniškega turizma z izročilom mamuta. Bomo to storili sedaj? Lahko bi bil maskota Kamnika.
Turistična promocija je preskromna ali pa je sploh ni. Obeležje na kraju najdbe je bilo nekoč postavljeno na pobudo dr. N. Sadnikarja. Nedavno je še stalo tam, vendar zanemarjeno in nekoristno.
Ni presenetljivo, da veliko meščanov in okoličanov premalo ve o našem velikem sosedu, ogromni, nepredstavljivo veliki živali, mamutu, ki je v pradavnini lomastil po naših krajih, maloverjetno, da samo eden. Ugotovitev paleozologov je, da je mamut najmlajši med izumrlimi trobčarji. Okostje je velikih razsežnosti, imeti moraš veliko fantazije, znanja in talenta, da si ustvariš podobo žive živali v vseh življenjskih proporcih zunanjega videza, kako velikanska in gmotna žival je bila v resnici in kakšna je bila njena anatomska gradnja. Izdelava tako velike stvaritve - kipa je bila prepuščena umetniku - kiparju velikih sposobnosti in znanja z različnih področij, ne samo kiparjenja. Moral je biti mizar, kovinar, metalurg, zidar, človek z veliko talentov in domiselnosti.  Takšen človek je kipar Miha Kač, dovolj močan v svoji sposobnosti, vztrajnosti, zaupanju vase, neomahljiv v svojem delu. Verjame v svoje sposobnosti in vsakega kiparskega dela se loti z vso odgovornostjo, ker ve, da ga bo dobro končal. To trdim, ker ga poznam.
Sam sem mamuta nekajkrat slikal v olju, toda mamuta izdelati kot kip je mnogo, mnogo težje.
V dogovoru z občino Kamnik glede izdelave kipa mamuta z dne 25. maja 2007 piše: Delo bo opravil kipar gospod Miha Kač. Leto dni je Kač dobesedno garal. Mamuta je izdelal v naravni velikosti. Je mogočen, vdihnil mu je tako pristno podobo, da je skoraj živ. Saj tudi je. Njegove oči je izdelal tako popolno, da gleda za teboj, ko se prestopaš okrog njega.
Ne bo vam žal, pojdite ga pogledat. Stoji na vrtu njegove hiše v Bistričici št. 34 na odru iz debelih smrekovih plohov, na betonskih podstavkih. Nad njim je 5 m visoka kovinsko lesena konstrukcija strehe, pokrita s folijo. Na odru ob mamutu stoji 4 m visok kovinski oder, ki mu je omogočal delo na višini. Sto in stokrat se je moral povzpeti nanj, vendar šele potem, ko je našel, izumil materialne in konstrukcijske rešitve, kako in iz česa izdelati skelet - ogrodje mamuta, kako in iz česa izdelati telo mamuta, mu izoblikovati mišice in anatomski videz, trobec, oklep ...Neštetokrat se je moral oddaljiti precej daleč od odra, da je z enim pogledom videl celotnega mamuta, ko je izdeloval in postavljal ogrodje mamuta, ko je ogrodje oblagal s posameznimi ustrezno oblikovanimi deli telesa.
Pri svojem ustvarjalnem delu Miha Kač ni bil samo kipar, bil je tudi zidar, oblikovalec, arhitekt. Ničesar ni smel prezreti v postopkih izdelave. V grobih gabaritih je skulptura počasi dobivala podobo mamuta. Projekt, ki se ga je lotil, nima primere v Sloveniji in v takšni veličini niti ne v Evropi, je mojstrovina in izdelek v presežnikih. presežnikih. Za dokončno podobo mamuta pa je bilo nujno opraviti še ogromno dragocenega dela, uresničevati idejne zamisli, stare več kot dve leti.
Gospod Kač je leto dni živel in delal iZključno za rojevanje mamuta v naravni velikosti. Ta umetniška stvaritev ga je zasvojila in zasužnjila z neskončno velikim, dobesedno garaškim fizičnim delom. Pozno zvečer in ponoči je iskal nove tehnološke rešitve, da bi nastajajoči mamut s spretnostjo njegovih rok končno dobil podobo davno izumrle živali.
Kdor stvaritve ni spremljal med nastajanjem, nima in ne more imeti resnične predstave njene vrednosti, ne razume umetnosti in ne zna ceniti pomena tega veličastnega kipa, dolgega 6 metrov in visokega 4 metre. !
To je edinstven unikat, vreden občudovanja, življenjsko delo kiparja Kača.
Mamut v vsej svoji umetniški veličini trdno stoji na delovnem odru in čaka... Upam, da bo čakal manj časa, kakor na najdbo.
Ko so leta 1938 delavci našli mamutovo okostje misleč, da so štori, so odgovorni možje Kamnika z največjo zavestjo postorili vse za identifikacijo okostja in varno hrambo v muzeju. Kamničani in vsi občani sedaj upravičeno pričakujemo danes in sedaj, da bodo prvi odgovorni v občini po takratnem zgledu tudi postorili, da bo NAŠ NAJVEČJI SOSED kmalu stal na primernem prostoru v Kamniku.
Mamut ima štiri noge in ne dopustimo, da bi odšel drugam. Gospod Kač in mamut sta prejela že veliko ustnih in pisnih priznanj uglednih strokovnjakov. Kip je kombinacija monumentalnih mer, iluzijanaravnosti in vtisa živosti živali iz davne preteklosti. Skulptura mamuta je prvovrstna turistična mojstrovina. Gospod Kač je na svojo stvaritev lahko zelo ponosen, zato zasluži za umetniško delo in delo ustrezno nadomestilo.

Cene Griljc

  6. 11. 2008

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46095

Novosti