Delo, Četrtkova tema - Mario Belovič: Alpinist-čistilec visi na vrveh in je prosto gibljiv, kar mu omogoča doseganje napuščev, previsnih stranic – Spoprijemanje z nesnago, ki jo ustvarja mesto
Ljubljana – Tomaž Žerovnik je alpinist. Veliko njegovih prijateljev in sodelavcev je alpinistov. Alpinizem so izbrali za svoj hobi in rekreacijo, a ta je izbral njih in jim določil poseben način življenja. Izjemni telesni in psihični napori, večmesečna odsotnost, specifična tehnična znanja in telesne spretnosti so nujne sestavine njihove življenjske izbire. Tej je podrejeno tudi delo, ki ga opravljajo.
Odprave na različna pogorja sveta so izdaten finančni zalogaj, sponzorska sredstva so omejena. Eleganten izhod so s kopico drugih slovenskih alpinistov našli v opravljanju zahtevnih višinskih del. Pripeti na vrveh ali viseči na odrih barvajo in podirajo dimnike, čistijo stekla, sanirajo omete in betonske konstrukcije, z zaščitnimi trakovi odganjajo nadležne golobe. Obešajo jumbo plakate in polirajo aluminijaste fasade. Delo je naporno, vsak dan ga poskušajo opraviti čim več, saj jim vreme lahko prekriža račune. Od blizu se spoprijemajo z nesnago zraka, ki jo ustvarja mesto. Odstranjujejo smog, prah, vodni kamen in rjo, ki se zažirajo v vse zunanje kotičke zgradb. V precej neprijetnem, bingljajočem položaju je treba obvladati vsa zidarska in slikopleskarska dela.
A najprej je alpinizem. Sezonska višinska dela so le združevanje prijetnega s koristnim. »Občutek je drugačen, pri delu visiš na vrveh, v steni pa si prost, vrv ti služi le za varnost. Manj je adrenalina,« pove Aljaž Dušič, alpinist-čistilec iz Tomaževe ekipe. V ekipi jih je več, starih okrog trideset let, vsi so alpinisti, nekateri se ukvarjajo še z drugimi deli, vsem pa je skupen motiv: zaslužiti denar za naslednjo odpravo. Kot samostojni podjetniki in prek pogodbe delujejo po vsej Sloveniji. Najraje zlezejo čim višje. Najvišja dela, ki so jih do zdaj opravljali, so bila na dimniku šoštanjske termoelektrarne, 220 metrov visoko.
Služba, ki jo opravljajo, je sezonska in zelo odvisna od vremena.
»Močan veter je lahko neprijeten, mraz pa onemogoča veliko zidarskih opravil,« je razložil Tomaž Žerovnik. Informacije o objektu pridobijo od naročnika, nato pa se sami, po ogledu, odločijo za najprimernejši pristop in se lotijo sanacije ali čiščenja. Najpogosteje za to uporabijo posebne, viseče zidarske odre, ki so na streho pritrjeni z utežmi, na dveh ločenih sidriščih, in omogočajo višinsko delo več delavcem. Visenje v zraku in občutek svobode sta za alpinista nujna, a stik z zemljo je vedno dobrodošel. Pripeti na oder se lahko po njem prosto gibljejo. Za bolj posebna in težje dostopna opravila uporabijo vrvi. Alpinist-čistilec visi na dveh in je prosto gibljiv. To mu omogoča doseganje napuščev, previsnih stranic in delo ob vogalih stavb. Pri visokih zgradbah z gladko površino uporabijo tudi vakuumske sesalke.
Njihova oprema je pretežno alpinistična. Primerna je tudi za poslovno uporabo. Nekateri proizvajalci ponujajo izključno industrijsko opremo, ki se v gorah ne bi obnesla, saj so tam vremenski pogoji in obremenitve prezahtevni. Varnost je seveda na prvem mestu. »Čeprav je vseeno, če na betonsko ali asfaltno podlago padeš s 15 ali 50 metrov,« je povedal Žerovnik. Vsi njegovi sodelavci imajo opravljen izpit iz vrvne tehnike in strokovni izpit varstva pri delu za višinska dela. Vsa oprema je preverjena. Drugi, prav tako obvezni pogoj za delo je dobra telesna pripravljenost; tako mišic in kit kot mentalna. Nezbranost in pomanjkanje volje sta enako usodni v steni ali na nebotičniku. »Na višino se navadiš,« je razložil Žerovnik, »zahtevnejša dela pa opravijo bolj izkušeni.«
Konkurenca pri njihovem delu je čedalje hujša in vedno več podjetij se specializira za čistilna in sanacijska opravila na višinah, le malokrat pa zaposlijo alpiniste. Raje uporabljajo poceni in manj kvalificirano delovno silo – takšno, ki je pri svojem delu usmerjena izključno v plačilo.
Alpinist-čistilec pa v steni nebotičnika išče še kaj drugega.
Mario Belovič
Zakonodaja
Upravni odbor sekcije čistilcev objektov je na svoji redni seji 12. junija 2007 kot priporočilo strokovne asociacije sprejel besedilo, ki podrobno opredeljuje čiščenje na višini in naj bi služilo naročnikom-uporabnikom in izvajalcem storitev čiščenja pri opredelitvi del na višini. Zakonodajno je delo na višini »pokrito« z uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, ki določa okvirni seznam gradbenih del, med katera je umeščeno tudi čiščenje. Žal zakonodaja ne določa del, pri katerih bi lahko rekli: do tu še ni delo na višini, od tu naprej pa je, zato prihaja v praksi do različnih interpretacij, pri čemer čiščenje ni nikakršna izjema ... (Vir: Obrtna zbornica Slovenije)