Kamniški občan: Marjan Rak, po planinsko imenovan Gams I., je skrben ljubitelj narave in živali. S harmoniko, pesmijo, izvirnimi skladbami in nasmejanim obrazom nam polepša dan.
Na nedavnem srečanju krajanov Brezij je stekel pogovor tudi z zanimivim Brezjanom Marjanom Rakom, daleč naokrog znanim lovcem, godcem, planincem in nasploh zaljubljencem v naravo in vse tisto, kar življenju daje vrednost in lepoto. Letos je izdal pesniško zbirko PESMI ZA PLANINCE, njeno naslovnico krasi risba s planinskim motivom kamniške ljudske umetnice Kati Turk, spremno besedo je pripravil Ivan Sivec - Peresnik, lektura in korektura je delo Sonje Sivec – Metl`ce.
Marjan Rak se je rodil 18. februarja 1941 na Brezjah nad Kamnikom, kjer zdaj z ženo Anico uživata lepote zrelih let in upokojitve. Oba sta bila več let zaposlena v ETA Kamnik in bila, tako kot sta še danes, zelo aktivna tudi v planinski sekciji Kumarce.
Marjan Rak, po planinsko imenovan Gams I. , kot lovec deluje od leta 1968 v LD Kamnik. Je skrben ljubitelj narave in živali, ponosen je tudi na več kot dvesto trofej, med njimi še posebej na trofejo kapitalnega kozoroga iz Kazahstana in na štirinajst trofej, ki jih je prinesel z lova v Namibiji. Zelo rad je med ljudmi in večkrat ga srečamo tudi v lovski koči v Palovčah, kjer članom zelene bratovščine rad zaigra na harmoniko, na katero je začel igrati pri devetih letih. Prvo znanje je dobil pri vaškem muzikantu Bevškovemu Matevžu, potem pa je pri dvanajstih letih prenehal z igranjem. Pri sedemindvajsetih letih se je kot glasbeni samouk znova lotil igranja, izpopolnjeval se je tudi v glasbeni šoli Robija Stoparja.
Kot vnet lovec in pohodnik se je leta 1990 pridružil Etini planinski sekciji Kumarce, katero je kmalu po prvih pohodih razveseljeval s svojim veselim mehom. Število skladb, ki jih je izvabljal iz harmonike, je raslo s pohoda do pohoda. Iz nekaj deset skladb je v sedemnajstih letih, kolikor ta sekcija obstaja, naraslo na nekaj sto. Planinci planinske sekcije Kumarce imajo navado, da po večurnem planinskem pohodu zavijejo na kosilo v bližnjo planinsko kočo, gostišče ali na kmečki turizem, kjer se razvije živahno rajanje s plesom in prepevanjem. Marjanovi planinski prijatelji imajo v lepem spominu več kot sto petdeset tovrstnih zaključkov pohodov,med njimi je tudi slovenska planinska transverzala; osvojili pa so tudi nekaj vrhov v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Največ zaslug pri izbiri pohodniških poti ima poglavar Encijan, za organizacijski in družabni del pa s svojo izvirnostjo in duhovitostjo poskrbijo drugi planinci.
Marjan oziroma Gams I. skoraj sedemnajst let za planince in druge najbližje sklada izvirne skladbe, ki mu spontano privrejo iz srca. Zanje je napisal tako besedila kot melodije, pesmice pa so namenjene planinskim slavljencem ob okroglih, obletnicah. Teh je več kot štirideset in so objavljene v začetku pesmarice, Marjan pa jih je tudi posnel na dve zgoščenki. V knjižici je dodal še narodne in ponarodele pesmi, ki jih na srečanjih s svojimi planinskimi prijatelji prepeva in spremljana harmoniki.
Marjanov planinski prijatelj Ivan Sivec – Peresnik je v spremni besedi med drugim zapisal: »Pri Marjanovih avtorskih skladbah je treba poudariti, da je vsaka pesem napisana s posebno ljubeznijo in prijateljsko naklonjenostjo, kar zmore samo pravi pristni ljudski godec, kar je Marjan od vsega začetka igranja. Zato je vsaka pesem poseben cvet v našem planinskem raju. Za vse pesmi smo mu iz srca hvaležni in se mu zanje tudi javno zahvaljujemo. Vsa naša praznovanja in naši zaključki pohodov so bili prav zaradi Marjanovih pesmi igranja nepozabna doživetja, ki so nam polepšala veliko planinskih dni. Njegova harmonika, glas, nasmejan obraz in izvirne skladbe so lepota, ki živi vse dni v naših srcih.«
Od leta 2000 Marjan kot harmonikar sodeluje tudi v Klubu harmonikarjev Stopar, od samega začetka pa tudi v Klubu prijateljev harmonikarjev Godič. Vesel je, da po njegovi glasbeni poti stopata tudi sin Matej in vnuk Rok, sin Boštjan pa je tudi velik ljubitelj narave. Od leta 2004 se na Brezjah vsako leto odvija Breško srečanje vaščanov in Marjan je posvetil eno od pesmi breškim harmonikarjem. Pesem ki je ena najlepših Marjanovih skladb namenjena – kot rad poudari, Brezjam, raju na zemlji, je postala Breška himna. Ustvaril pa je tudi kar dve himni za Kumarce.
Vera Mejač