Polet, 10.08.06 – Na svoji zemlji - Željko Kozinc: Ermanovec v Škofjeloškem pogorju
:polet, četrtek, 10. avgusta 2006
Na sviji zemlji
Ermanovec – Lep cilj v Škofjeloškem pogorju
Med prsti na široki dlani
Začnimo ta izlet s hvalnico rmanu (Achillea millefolium), skromni in trpežni, hranilni in zdravilni roži, ki jo morda najdete že za cesto, blizu svojega doma, posebno lepo pa se seveda razraste na srednje visokih traviščih in pašnikih. Rman ni le roža, je rastlina s koški bleščečih rožic, ki se na žilavih steblikah veselo belijo še v suši in prijazno kimajo tudi v pripeki. Vsebuje zdravilne grenčine, olja in kisline. Čaj iz posušenih cvetov pomaga ledvicam, prebavilom, posebno pa je v časteh zaradi lajšanja ženskih bolečin v drobu. Njegova slava je tisočletna in njegovo goltniško zveneče ime so Slovencem verjetno predali Kelti.
Zimski pohod z Rmanovca na Blegoš
Ermanovec (ermanovec ali rman se začenjata z enako zvenečim polglasnikom) je hrib – lahko tudi gora, če vam je ljubše – ki je prav tako poln zdravja in trpkih dišav, zraven pa predvsem izdaten za zdravilno hojo in občudovanje narave. Kdo si hoče pozdraviti dušo s pogledom na eno najlepših kulturnih krajin na Slovenskem, naj poskusi z Ermanovcem in s potepanjem po hribih okoli njega. Ta plemenita deželica se imenuje Stara Oselica (gotovo je naseljena že tisoče let), pohlevna leži med Rovtami, Cerkljanskim in Škofjeloškim hribovjem. Ravnega je v njej malo, vse je nagibano in valovito, poševno in strmo, gozdovi se razpirajo v velike jase, na njihovih robovih pa stojijo samotne mogočne kmetije. Zaselki so povezani s strmimi, a prevoznimi cestami; kmalu bodo tudi z vodovodom, ki bo plačan iz evropskih virov. Ermanovec (1026 m) je najvišja vzpetina v Stari Oselici in moli v zrak kot najvišji prst iz široko razklenjene dlani. Drugi »prsti« so: razgledni hrib nad kmetijo Kosinc (968 m), Štor (1005 m tik nad Planinsko kočo na Ermanovcu, ki je na višini 968 m), Špik (908 m) in Vrh Slajke (789 m). Kje pa je »palec«? No, za palec, ki je nekoliko ločen od oseliške dlani, bi lahko vzeli mogočni, z zeleno travno kapo okronani Blegoš (1562 m), nekaj ur hoda oddaljen proti severu. »Dlan« je seveda razbrazdana, kot se staremu bitju spodobi, življenjske črte na dlani se sekajo, iz njih bi lahko kakšna nebeška vedeževalka odkrila čuda zgodovinskih zgodb in bogdaj napovedala srečno prihodnost.
Kapelica vbližini Koče na Ermanovcu in odsluženi zvon
Ure hoda: povsod so ceste in kolovozi, povsod razgledi na loško, žirovsko ali primorsko stran; povsod se da lepo orientirati, če se izletnik le zna udomačiti med stranmi neba in na zemljevidu. Raj za vandrovca, ki mu srce ne pade takoj v hlače, če je gozd kdaj pregost in nerazgleden. Povsod je kakšna markacija in so nabiti drobni rdeči kažipoti, ki največkrat kažejo na Ermanovec ali Slajko. Pota na ta dva hriba so iz dolin bodisi na loški bodisi na primorski strani redko daljša kot uro, kar pomeni, da imaš do obeh koč (tudi Slajka jo namreč ima, odprto ob vikendih), do okrepčila, družbe in počitka, nenaporen vzpon. Planinci radi oba vrhova povežejo v eno turo, ki je prav tako prijazna; saj tri do štiri ure poteka pa starih voznih poteh, največkrat v senci, odvisno od nog, sape in iznajdljivosti, z vsemi postanki. Izletnika v Stari Oselici večkrat zamika, da bi jo vsekal »na gliho«, se pravi po bližnjici. To pa ni priporočljivo. Predvsem zaradi spoštovanja kmečkega dela. Vse goličave, raztezajoče se čez jase ali slemena, ki so praviloma lepo razgledne, a s težkim zravnane, zato da se jih da strojno kositi.
Ermanovec
Tura na Ermanovec in okoli njega velja za srednje težko in ima približno 600 m višinske razlike. Začeti pa jo je dobro v Hotavljah, tistem slikovitem kraju v najzahodnejšem kotu Selške doline, ki nas oskrbuje s tako lepimi marmorji. Tu pustimo avto. In se prepustimo markacijam. Že na začetku nas preseneti zanimiva cerkev sv. Lenarta, prvič omenjena leta 1501. Ta v nasprotju z drugimi cerkvami, ki zasedajo vrhove, stoji kar v dolini, tesno ob potoku. Nastavite dlan ob njej. Morda vas bo vanjo ob kakšnem zidu komaj zaznavno požgečkalo. Morda so jo kdaj postavili na tisto mesto v zdravilne namene. Naše dlani so na zdravilne učinke občutljive. Tudi obratno velja. Marsikakšna dlan oddaja kaj zdravega. Božanje ni samo fizično dotikanje. Tudi zemlja ima svoje zdravilne dlani. Ermanovška dlan je takšna, pa ne samo zaradi rmana.
Besedilo in foto Željko Kozinc
Slajka v letošnji suši
