Delo, Kultura - Primož Jesenko: Ocena Gledališki dogodek - Me-ti: Knjiga obratov, režija Matjaž Berger, Anton Podbevšek Teater Novo mesto - Premiera, 10. 6. 2008 [Op.: V besedilu boste opazili: alpinizem - alpinist - Viki Grošelj na odru bere lastno besedilo o povzpetju na Mt. Everest]
Me-ti: Knjiga obratov, ki sklene teoretski simpozij v novomeškem APT, je odrska intervencija v žanru, ki ga je lažje kot v gledališkem kontekstu misliti kot proslavno posvetilo Bertoltu Brechtu, čigar figura in dediščina zasleduje Matjaža Bergerja ves njegov režijski historiat. Natančneje, je kategorija časa, predelana skozi dokazni postopek miselnih obratov z avtorskega nabora Brechta, S. Žižka, B. Pascala in S. Pelka (pa tudi Lennona/McCartneyja). Kaj se dogaja z individualno etiko, ki je vpeta v svet političnih in ideoloških premen? Na širši ravni je tu trajni spor med časom in posameznikom, na ožji pa vdanost duha verjetju v navado, pogojenost osebne časti z držo (pokaži, kdo si), nujnost dvoma v vidno in nevidno, relativnost kategorizacij in upravljanja s sistemi mišljenja, ki se jih ne nadzoruje ali (ne)načenjanje ustreznih tem v pravem trenutku.
Kolažni princip, ki projicira na ozadje slog zgodovine v drugi polovici 20. stoletja (od posnetkov barikadnih ’pravil igre’ v prevratnih šestdesetih do zgodovinskih šahovskih partij) vzpostavlja ozračje meditativne himničnosti, iz katere vstopi v gledalca posamezna misel,ki ga odpelje s seboj, ali (neobvezujoča) asociacija na tega ob Artaudu drugega ključnega reformatorja gledališkega žanra v 20. stoletju.Nezgrešljivo odrsko polnilo je fascinacija z disciplinami (alpinizem, gimnastika, šah, tae-kwan-do, ples), ki jih poganja jeklena notranja moč (’umetnost je disciplina’), za njo pa nagnjenje k ekstremu in k preseženju profanosti na način vrhunskosti (mogoči referent: slovenski nacionalni tipus).
Disciplinirana veščina akterjev dosega čistost vizualne in zvočneslike, poezijo izklesanega telesnega sloga, nezgrešljiv estetski izrazkostumov (Alan Hranitelj), učinkovitost koreografije (Marko Mlačnik) in glasbene opreme (Peter Penko), pri čemer je med ’privilegiranimi subjekti inscenacije’ (alpinist, igralci, plesalci, sopranistka, gimnasti, borilci) bolj intenziven delež Polone Juh in Ule Furlan. Vsa ta 'velika lepota' in njena namenjenost pogledu se podreja vdoru v Strukturo – pa čeprav gosta koncentriranost citatne vsebine sprejemnikovi zavesti onemogoča polno pozornost. Ko Viki Grošelj na odru bere lastno besedilo o povzpetju na Mt. Everest, ta njegova gesta vpeljuje iluzionizem nove vrste (vidimo: vse je teater in nič ni res, slutimo pa: vse je res in nič teater).
Me-ti: Knjiga obratov izbere (režiserjevo ustaljeno) hibridno»uprizoritveno obliko Anton Podbevšek Teatra« (tu ne gre več za ’premagovanje’ izbranega naravnega ambienta), katere obstojnost v gledalčevem spominskem zapisu je relativna, tudi zato, ker temu (neradikalno podanemu) globljemu pomenu primanjkuje večji delež zavezujoče sugestivnosti (zato je natis besedila predstave v gledališkem listu na mestu). Takšen se zdi stvarni učinek te ’spektakelske funkcije’, ki živi od soobstoja teoretskega in artističnega jezika ter zadene pravi trenutek v zgodovinski avanturi slovenske nacije. Večno ostane še kdo z vprašanjem, kdaj bo sledila kakšna ’prava’ gledališka predstava. Res pa je, da to v danem primeru niti ni bil namen.
Primož Jesenko
Ponovitvi bosta v soboto, 17., in v nedeljo, 18. junija, vsakokrat ob 20. uri v Anton Podbevšek Teater Novo mesto, Prešernov trg 3. Vstopnice je mogoče tudi naročiti na 051 618 200