Delo: Pojasnilo Agencije RS za okolje (ARSO) so nujna piše sekretarka Agencije RS za okolje
Objavljeno: Delo, Sobotna priloga 20.10.2007 - Poštni predal 29
Ministrstvo priznalo Volovji rebri advokata
V članku novinarja Jaroslava Jankoviča, ki je bil pod gornjim naslovom objavljen v Sobotni prilogi Dela dne 6. oktobra 2007, je navedenih tolikonetočnosti in zavajanj, da je pojasnilo Agencije RS za okolje (ARSO) nujna.
ARSO je odločila, da Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije(DOPPS) ni mogoče dati statusa stranskega udeleženca na podlagi zakona o varstvu okolja. Za postopke, ki se vodijo po tem zakonu, je treba skladno z njegovim 153. členom pridobiti poseben status nevladne organizacije, ki deluje v interesu varstva okolja. DOPPS tega statusa do danes ni pridobil. Enako kot ARSO je to ugotovil tudi Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, katerega mnenje je bilo v postopku tudi pridobljeno.
Vrhovno sodišče je v zvezi s tem postopkom v svoji sodbi eksplicitno navedlo, da upravni organ, torej ARSO, ni absolutno vezan na mnenje Upravnega sodišča, ki je vrnilo zadevo v ponovno odločanje, pač pa ga zavezuje spoštovanje zakona. In ker je ARSO bila in je še vedno prepričana, da zakon o varstvu okolja Doppsu zaenkrat ne omogoča podelitve statusa stranskega udeleženca, je bilo v ponovnem postopku odločeno enako.
Ob tem pa je treba povedati, da je kljub nepriznanemu statusu stranskega udeleženca DOPPS sodeloval v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja. Poleg tega. da je kot predstavnik splošne javnosti po javni razgrnitvi gradiva posredoval mnenje, ki je bilo v postopku tudi obravnavano, je bil udeležen tudi kot pooblaščenec Primoža Rasporja, komur pa je bil ta status priznan, in to z ne• omejenim pooblastilom. Tako je imel enake možnosti sodelovanja in pravice, kot da bi pridobil status stranskega udeleženca, in vse pravice je tudi izkoristil. DOPPS torej v medijih razlaga neresnico, ko navaja, da mu je bila onemogočena udeležba v postopku.
Ostaja vprašanje, zakaj DOPPS doslej še ni vložil niti vloge za pridobitev statusa nevladne organizacije po zakonu o varstvu okolja, čeprav ima vse pravne možnosti za to pridobitev. Če je resnični motiv DOPPS sodelovati v postopku tudi na ta na• čin, bi bilo najenostavneje, da si ta status pridobi in tako reši vse pravne in druge dileme, ki so povezane s tem.
Če bo obnova postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja dovoljena, to ne pomeni, da je soglasje razveljavljeno, pač pa da se zadrži njegova izvršitev do ponovne odločitve. Postopek se ponovi v smislu vključitve Doppsa na stanje, kakršno je bilo v času odločanja. In ker je DOPPS že sodeloval v postopku kot pooblaščenec stranke z neomejenim pooblastilom, ker je že povedal svoje mnenje in vložil pritožbo, ki je bila zavrnjena. nastopi vprašanje, kaj bi lahko vključitev Doppsa bistveno prispevala k drugačni odločitvi oziroma k zavrnitvi izdaje Okoljevarstvenega soglasja.
Glede navedb, da je ARSO naredil nedopustne napake pri izdaji soglasja, ne gre izgubljati besed, saj je neumestne, netočne in zavajajoče. Eklatanten primer je navedba o zamolčanju mnenja Zavoda za gozdove, saj to v postopku sploh ni bilo ne zahtevano in ne pridobljeno, potemtakem ga tudi ni bilo mogoče zamolčati. Če je kdo kaj zamolčal, je bil to DOPPS, in sicer to, da mu je ARSO na ustni obravnavi 6.3.2006 natančno in nedvoumno pojasnil, da nima nobenega mnenja Zavoda za gozdove. Previdnostno načelo je bilo v celoti upoštevano s tem, ko je ARSO vetrnice, predvidene na območju Nature, izločila. Vsak pravnik pa tudi ve, da direktive EU zavezujejo in so neposredno uporabljive pri sprejemanju zakonodaje, ne pa pri izdaji upravne odločbe.
Okoljevarstvena zakonodaja je za nestrokovnjake morebiti res zapletena. Zato je mogoče tudi razumljivo, da včasih prihaja do različnih interpretacij. Kljub temu pa seveda niso dopustne nepreverjene in neresnične navedbe.
Verica Vogrinčič, sekretarka Agencije RS za okolje