Boris Štupar 22.08.2012 23:29 1302 0

Moj prvi vrh Grand Capucina

Martina Čufar: ... Pred dobrim tednom sem naredila ne vem koliko korakov čez ledenik Vallee Blanche do Grand Capucina (Bele doline) in nazaj na Aiguille du Midi!

Še posebno vzpon nazaj se je neskončno vlekel. Malo odveč tale hoja, še posebno po dolgem a lepem plezalnem dnevu. V Grand Capucinu (3838 m) sem že večkrat plezala, a še nikoli stala na njegovem vrhu. Ponavadi sva z Nicotom plezala pretežke smeri in za »ta lahke« šestice ni bilo časa in motivacije. Ampak letos sem hotela iti na vrh. Izbrala sva smer, ki jo tudi Nico še ni plezal – Sourire de l'ete (6b). Gre za staro smer, ki jo le redko kdo pleza, saj ni opremljena kot klasike. »Štanti« so predpotopni oz. jih sploh ni, pa precej je treba iskati prave prehode preden poči zamrejo. Sicer pa super plezarija po počeh, po »knobsih«, čez plate. Končala sva v Sole mio, saj je originalna smer v zgornjem delu »tehnika«. Vrh Gran Capucina pa enkraten!

Pred tremi dnevi sva hotela narediti en »linkup« okoli Aiguille du Midi; Fissure Laroux (7a), Fou de l’Aiguille (6c, 6b, 6c+, 7b, 7a, 6c, 4, 7a+) in L’enfer du décor (7b). Načrt je bil preveč optimističen za omejen čas med prvo in zadnjo gondolo, pa še smeri nisva poznala dosti dobro, da bi plezala hitro, tako da sva po petem raztežaju Fou d’Aiguille pobegnila v lažji teren in na zadnjo gondolo. Nico je včeraj smer malo na novo opremil, predvsem varovališča in svedrovce na mestih, kjer »naravno« varovanje ni možno, tako da bo naslednjič, ko bova šla mamo manj »scary«. Smer bo imela gotovo več ponovitev, saj je res lepa a zaradi zastarelosti neaktualna.

Celoten zapis na spletni strani ...

Martina Čufar

...08.2012