Dnevnik - Zlatka Strgar: Edo Schumet, tekmovalec s pasjimi vpregami: Stroj preprosto upravljaš, med živaljo in človekom pa gre za izjemno sodelovanje.
Filmske zgodbe, v katerih polarni psi s srhljivo energijo tekmujejo ali vlečejo težak tovor po ledeno mrzlih snežnih planotah, so videti očarljive in poučne, saj pokažejo tudi, kakšno je sodelovanje med gospodarjem in živaljo. V Sloveniji so takšne zgodbe v živo bolj redke, saj je bilo nekaj tekem vlečnih psov šele po letu 1990 v Kranjski Gori, na Golteh in v Logarski dolini.
Pri Plesniku v Logarski dolini so obiskovalce včeraj in v soboto navdušili lastniki vlečnih psov s predstavitvijo pasjih vpreg, še posebno najpogumnejše otroke, ki so se lahko tudi malo peljali.
Uroš Urank, podpredsednik slovenskega kluba vlečnih psov - prihaja iz Savinjske dolini, živi pa v Ljubljani -, se je z vlečnimi psi začel ukvarjati pred 18 leti, njegovo krdelo pa šteje sedem samcev in dve samici. Začel je s sibirskimi haskiji, zdaj ima mešance, ki imajo odlične lastnosti za tekmovalnost. V srednji Evropi sodi med pet najboljših tekmovalcev, njegov mlajši kolega Edo Schumet pa je trenutno v vrhu med tekmovalci iz srednjeevropskih držav.
Med Slovenci so seveda motorne sani veliko bolj razširjene kot vleka s pasjo vprego, Urank meni, da večjega razvoja tudi ni pričakovati. Med tekmovalci je le okoli pet Slovencev, posameznikov, ki so si umislili enega ali dva vlečna psa bolj za svoj užitek, pa je nekaj več. Tudi kot turistična dejavnost očitno to ni izziv, saj se po vedenju Uranka in Schumeta s tem ukvarja le Vili Petacij na Rogli. "Za takšno dejavnost moraš imeti vsaj 20 do 25 psov, da ima smisel," meni Urank, ki je predan intenzivnim treningom svojih tekmovalnih psov kar nekaj mesecev na leto, saj zdaj ne trenirajo več le na snegu, ampak z vozički ali kolesi, tudi ko snega ni.
Schumet je dejal, da svojih psov, trenutno ima tri, nikdar ne bi zamenjal za užitke, ki jih nekateri najdejo v motornih saneh. "Pasje vprege in motornih sani preprosto ni mogoče primerjati. Mene bencin ne potegne, čudovito pa je, če greš z vlečnim psom in smučkami v zimsko pokrajino. Stroj človeku ne da tega, kar mu da žival. Med psom in gospodarjem gre za izjemno obliko sodelovanja, stroj pač preprosto upravljaš," je dejal Schumet. Podobno meni Urank, ki vsak teden požene svojo pasjo vprego po območju Velike planine.
V društvih, ki se ukvarjajo z zaščito živali, nekateri menijo, da je raba psov za vprege in vleko nedopustna in mučna, poznavalci vlečnih psov pa pravijo drugače. Vlečni psi imajo razvite drugačne lastnosti kot hišni ljubljenčki. Zanje je značilno, da imajo močno željo po teku in da so zelo vzdržljivi, saj lahko v polarnih razmerah tečejo, tudi ko temperatura pade do 40 stopinj pod ničlo, na dan pa lahko pretečejo več kot 100 kilometrov.
Zlatka Strgar