Dnevnik - Primož Knez: ... o življenju v gozdovih, na planinah, smučiščih, cestah ... Sprememba zakona o agrarnih skupnostih je nujna, saj morajo za vsako naložbo zdaj soglašati vsi solastniki, kar je v praksi nemogoče
Več kot tisoč agrarnih skupnosti ima v lasti 70.000 hektarjev Slovenije. Ker jih je največ na Primorskem in Gorenjskem, so tu občine, kjer je tudi do polovica vse površine v lasti agrarnih skupnosti. Vsak kvadratni meter teh zemljišč je v lasti vseh solastnikov agrarnih skupnosti. Teh je lahko od nekaj deset do blizu 200. Veliko jih je pokojnih in malodane nikjer dedni postopki še niso končani.
Za vsako gradnjo, obnovo, podelitev služnosti in podobno morajo imeti agrarne skupnosti soglasje vseh solastnikov. V praksi je to popolnoma nemogoče in tako so agrarne skupnosti v marsikateri občini huda ovira razvoja in to čisto nič po njihovi krivdi.
Poslanca Borut Sajovic (LDS) in Marijan Križman (SD) sta v proceduro vložila spremembo zakona o agrarnih skupnostih, ki predvideva 75-odstotno soglasje in imenovanje skrbnika premoženja za tiste solastnike, ki jih je težko poiskati in še težje njihove dediče, saj mnogi živijo na drugih koncih sveta. V agrarnih skupnostih tako rešitev pozdravljajo in težko pričakujejo, vse kaže, da bo podporo dobila tudi v državnem zboru.
Kako pridobiš soglasje 178 sprtih lastnikov
Najbolj razvpite težave, povezane z agrarnimi skupnostmi, so v Planici, kjer je AS Planica - Rateče lastnica velikega dela zemljišč. Ker so zaradi najemnin Smučarske zveze in odkupov zemljišč za gradnjo nordijskega centra v igri tudi velike vsote denarja, je med člani prišlo do hudih sporov, vse skupaj pa se je končalo z odločitvijo sodišča, da je na zemljiščih v Planici vsak član agrarne skupnosti kot fizična oseba solastnik vsakega kvadratnega metra... Si predstavljate, kako dobiti soglasje za katero koli odločitev od vseh 178 med seboj sprtih solastnikov?
"Agrarne skupnosti so po veljavnem sistemu lahko cokla razvoja občin na področju infrastrukture," je opozoril predsednik AS Kranjska Gora Darko Tarman. Njihova agrarna skupnost ima 93 članov, večina dednih postopkov še ni končana, v lasti imajo 40 odstotkov katastrskega območja Kranjska Gora, med drugim dele smučišča, parkirišče na Vršiču, vodna zajetja, ceste.
"Do zdaj se je nekaj dalo narediti na podlagi sklepov občnega zbora in podpisa predsednika. Po kalvariji v AS Rateče in odločitvi sodišča, pa so na upravnih enotah zelo strogi in dejansko se zahteva stoodstotno soglasje vseh za vsako gradbeno dovoljenje. Od 93 članov vsako leto kdo umre in vsakič se najde še kakšen, ki iz tega ali onega razloga ne da soglasja. Ves razvoj je zato blokiran. Žičničarji bi, recimo, radi potegnili novo žičnico Brsnina. Ker smo mi lastniki dela smučarske proge, potrebujejo soglasje vseh članov AS Kranjska Gora. Ker vedo, da je to nemogoče, niti niso začeli postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja," je konkretni primer oviranja razvoja nekega kraja izpostavil Darko Tarman.
Vsi solastniki pokojni, brez soglasja obnova na črno
Takih primerov je cel kup. Recimo parkirišče na Vršiču, ki ga občina želi urediti. Pa parkirišče pri Zelencih, kjer je lastnica AS Podkoren, pa ceste v Ratečah, vodna vrtina pri Leku, številne planine in planšarije. Ne nazadnje je zaradi nujnosti 100-odstotnega soglašanja padel projekt vetrnih elektrarn Volovja reber. Samo eden od članov agrarne skupnosti je moral biti proti...
"V lasti imamo planino Tegošče nad Tržičem. Gre za živečo planino, kjer je ta hip 80 krav. Objekti so bili v katastrofalnem stanju. Več let smo skušali pridobiti gradbeno dovoljenje za obnovo. Imamo 29 solastnikov AS in vsi so pokojni. Dedni postopki niso končani, kako naj potem dobimo vsa soglasja? Urejene planine so v interesu vsake občine, pa tudi države, ki pa nas pri tem ovira. Prisiljeni smo bili urediti cesto, vodovod, del planšarije - na črno. Želeli bi graditi legalno, a kaj, ko država zahteva 100-odstotno soglasje mrtvih lastnikov zemljišč. Neživljenjsko. Zadnji čas je, da se to spremeni. Država se namreč mačehovsko obnaša do agrarnih skupnosti, po drugi strani pa so naše površine ogromne," je podporo spremembam zakona o agrarnih skupnostih izrazil še predsednik AS Tegošče Rajko Marinčič.
Primož Knez