Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Mrtvi odločajo

Dnevnik - : ... o življenju v gozdovih, na planinah, smučiščih, cestah ... Sprememba zakona o agrarnih skupnostih je nujna, saj morajo za vsako naložbo zdaj soglašati vsi solastniki, kar je v praksi nemogoče

Več kot tisoč agrarnih skupnosti ima v lasti 70.000 hektarjev Slovenije. Ker jih je največ na Primorskem in Gorenjskem, so tu občine, kjer je tudi do polovica vse površine v lasti agrarnih skupnosti. Vsak kvadratni meter teh zemljišč je v lasti vseh solastnikov agrarnih skupnosti. Teh je lahko od nekaj deset do blizu 200. Veliko jih je pokojnih in malodane nikjer dedni postopki še niso končani.

Za vsako gradnjo, obnovo, podelitev služnosti in podobno morajo imeti agrarne skupnosti soglasje vseh solastnikov. V praksi je to popolnoma nemogoče in tako so agrarne skupnosti v marsikateri občini huda ovira razvoja in to čisto nič po njihovi krivdi.

Poslanca Borut Sajovic (LDS) in Marijan Križman (SD) sta v proceduro vložila spremembo zakona o agrarnih skupnostih, ki predvideva 75-odstotno soglasje in imenovanje skrbnika premoženja za tiste solastnike, ki jih je težko poiskati in še težje njihove dediče, saj mnogi živijo na drugih koncih sveta. V agrarnih skupnostih tako rešitev pozdravljajo in težko pričakujejo, vse kaže, da bo podporo dobila tudi v državnem zboru.

Kako pridobiš soglasje 178 sprtih lastnikov

Najbolj razvpite težave, povezane z agrarnimi skupnostmi, so v Planici, kjer je AS Planica - Rateče lastnica velikega dela zemljišč. Ker so zaradi najemnin Smučarske zveze in odkupov zemljišč za gradnjo nordijskega centra v igri tudi velike vsote denarja, je med člani prišlo do hudih sporov, vse skupaj pa se je končalo z odločitvijo sodišča, da je na zemljiščih v Planici vsak član agrarne skupnosti kot fizična oseba solastnik vsakega kvadratnega metra... Si predstavljate, kako dobiti soglasje za katero koli odločitev od vseh 178 med seboj sprtih solastnikov?

"Agrarne skupnosti so po veljavnem sistemu lahko cokla razvoja občin na področju infrastrukture," je opozoril predsednik AS Kranjska Gora Darko Tarman. Njihova agrarna skupnost ima 93 članov, večina dednih postopkov še ni končana, v lasti imajo 40 odstotkov katastrskega območja Kranjska Gora, med drugim dele smučišča, parkirišče na Vršiču, vodna zajetja, ceste.

"Do zdaj se je nekaj dalo narediti na podlagi sklepov občnega zbora in podpisa predsednika. Po kalvariji v AS Rateče in odločitvi sodišča, pa so na upravnih enotah zelo strogi in dejansko se zahteva stoodstotno soglasje vseh za vsako gradbeno dovoljenje. Od 93 članov vsako leto kdo umre in vsakič se najde še kakšen, ki iz tega ali onega razloga ne da soglasja. Ves razvoj je zato blokiran. Žičničarji bi, recimo, radi potegnili novo žičnico Brsnina. Ker smo mi lastniki dela smučarske proge, potrebujejo soglasje vseh članov AS Kranjska Gora. Ker vedo, da je to nemogoče, niti niso začeli postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja," je konkretni primer oviranja razvoja nekega kraja izpostavil Darko Tarman.

Vsi solastniki pokojni, brez soglasja obnova na črno

Takih primerov je cel kup. Recimo parkirišče na Vršiču, ki ga občina želi urediti. Pa parkirišče pri Zelencih, kjer je lastnica AS Podkoren, pa ceste v Ratečah, vodna vrtina pri Leku, številne planine in planšarije. Ne nazadnje je zaradi nujnosti 100-odstotnega soglašanja padel projekt vetrnih elektrarn Volovja reber. Samo eden od članov agrarne skupnosti je moral biti proti...

"V lasti imamo planino Tegošče nad Tržičem. Gre za živečo planino, kjer je ta hip 80 krav. Objekti so bili v katastrofalnem stanju. Več let smo skušali pridobiti gradbeno dovoljenje za obnovo. Imamo 29 solastnikov AS in vsi so pokojni. Dedni postopki niso končani, kako naj potem dobimo vsa soglasja? Urejene planine so v interesu vsake občine, pa tudi države, ki pa nas pri tem ovira. Prisiljeni smo bili urediti cesto, vodovod, del planšarije - na črno. Želeli bi graditi legalno, a kaj, ko država zahteva 100-odstotno soglasje mrtvih lastnikov zemljišč. Neživljenjsko. Zadnji čas je, da se to spremeni. Država se namreč mačehovsko obnaša do agrarnih skupnosti, po drugi strani pa so naše površine ogromne," je podporo spremembam zakona o agrarnih skupnostih izrazil še predsednik AS Tegošče Rajko Marinčič.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

1 komentarjev na članku "Mrtvi odločajo"

Tomaž Ogrin,

Problem je drugje. Problem je v razvoju in "razvoju". V pozitivnem razvoju, ki je trajnosten, ohranja naravo za drugačno gospodarjenje, ki je ne uničuje in ki ceni prednosti Slovenije v njenih lepotah, od katerih se da dobro živeti, kar pa žal ni dovolj razvito. Nekateri pa vidijo razvoj le v betoniranju naravnih in kmetijskih predelov, še posebej, če denar ni njihov. Med take spadajo nekateri žičničarji, pa vetrničarji pa nepremičninarji pa tudi nekatere agrarne skupnosti in še kdo kar tako.To je negativni razvoj. Pelje v degradacijo Slovenije.

Na primer nekaterim ni dovolj področje ob skakalnicah v Planici. Hočejo razvrednotiti Tamar. Prav je, da jih ustavimo. Že pred mejo s TNP pri Belem potoku se začne drugačen odnos do krajine in so na vrsti druge panoge gospodarstva, ki ne betonirajo.

Rezultat je že močno viden. Izgubili smo ogromno kmetijskih površin in smo globoko pod povprečjem na prebivalca v Evropi (Evropa nekaj čez 2.000 ha, Slovenija dobrih 800 ha/ prebivalca – glej študijo prof. Lobnika). Seveda so veliko odnesle avtoceste. A če bi se zdaj ustavilo....

Pri tem nekateri omenjajo zaraščene površine, kot, da je narava kriva, da jih je zarasla, ker jih pač človek očitno ne potrebuje za obdelovanje. Take površine so najkvalitetnejše, ker ne vsebujejo kemikalij in predstavljajo izjemno vrednost za naslednje generacije, ki jo bodo bolj cenile in obdelovale.

Lahko smo srečni, da doslej niso mogli, zaradi potrebe po polnem soglasju lastnikov ali dedičev, degradirati vsega kar počez, kakor se komu zdi. Preprosto ne znamo paziti na dediščino. Celo sram je nekatere, če zaradi čudovitih ptic, biotske raznovrstnosti in vredne krajine ne smemo postaviti vetrnic na Volovji rebri. In ne tudi na Griškem polju. Preprosto mega vetrnic ne potrebujemo. Postavimo male vetrnice v naseljih, če imamo kaj od njih. Kot na primer sončne kolektorje in električne plošče.

Mnoge agrarne skupnosti do dobile mano iz neba s pomočjo denacionalizacije in tega denarja ne znajo ceniti. Zato počno neumnosti z njim, kot je npr. cesta na planino Svečica, čeprav obstaja stoletna pot za krave na planino in odtod so še naprej rili po planini, tudi kar na črno.

Zato so nujne varovalke pred netrajnostnim in negativnim razvojem, take ali drugačne.

Sveže »opravičilo« ministrstva za gospodarstvo ob aferi Soča je, da so hoteli Učjo, pravzaprav. Razlogov za Učjo ne povedo. Jih ne more bit. Tudi Učjo naj pustijo pri miru. Razvijajmo firme kot so Hidria, Kolektor itd. , izvažajmo znanje. Narave nam ni treba uničevati, ker je to naša velika deviza, dokler jo imamo.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46099

Novosti