Dnevnik - Vanja Alič: V zadnjih dveh letih je ob večjem sneženju že dvakrat zasulo vstopno postajo povezovalne žičnice Prevala na Kaninu
| |
 |
|
| |
(Foto: dokumentacija Dnevnika) |
|
Potem ko je februarja čez noč zapadlo poldrugi meter snega in je snežni plaz kljub razstreljevanju vnovič zasul vstopno postajo štirisedežnice Prevala, so se spet oglasili strokovnjaki in laična javnost, ki menijo, da bi morali vstopno postajo žičnice prestaviti ven iz "luknje".
Štirisedežnico, ki ima tudi funkcijo povezovalne žičnice z italijanskim delom smučišča, je namreč zasulo že lani, ko je za nameček nekajtonska snežna in ledena gmota poškodovala tudi krožno kolo pogonske žičnice. Na Kaninu je takrat zapadlo sedem metrov snega, na kolo oziroma spodnjo postajo Prevale pa je veter nanesel snežno gmoto, debelo kar 15 metrov. Že lani so se tako razširile govorice, da je štirisedežnica napačno konstruirana. Še posebno pa vstopna postaja, ki leži pod plazovitim terenom Rombona in je postavljena dobesedno v luknjo.
Štirisedežnico je projektiral novogoriški Projekt, ki jo kot enega od referenčnih objektov promovira tudi na svojih spletnih straneh. Na naše vprašanje, zakaj so žičnico postavili prav tja, nismo dobili odgovora. Prav tako nam niso odgovorili, kdo je bil odgovorni projektant. Investitor žičnice, smučišča in vse zaščite pred snežnimi plazovi je bilo podjetje ATC iz Bovca. Njegov direktor Aleš Uršič pravi, da so vanjo skupaj z novo progo in protiplazno zaščito investirali štiri milijone evrov. "Pred tem je na Sedlo smučarje vozila dvosežnica Sedlo, ki smo jo podrli jeseni leta 2005, še isto jesen pa smo postavili novo štirisedežnico. Sistem proti plazovom so konstruirali strokovnjaki za plazove. Je pa res, da je hrib nad štirisedežnico živ in da se razmere venomer spreminjajo," pravi Uršič, ki meni, da ni nihče naredil napake zavestno. Ob tem dodaja, da je postavitev žičnice na tem kraju narekoval tudi potreben odmik od državne meje.
Stanje na Kaninu je resno
Eden največjih strokovnjakov za raziskovanje snežnih plazov pri nas in član komisije za snežne plazove pri ministrstvu za okolje in prostor Miha Pavšek opozarja, da je stanje na Kaninu precej resno. "Že ob gradnji postaje C kabinske žičnice na Kaninu so domačini opozarjali na njeno slabo lokacijo. Leta 1975 jo je zasul snežni plaz, zato so morali tik nad njo narediti lavinski (preusmerjevalni) nasip. Pred leti so namestili tri lavinske strelne cevi, kar pa ni dovolj, saj bi jih morali dodati vsaj še tri ali štiri.
Ob letošnjih detonacijah so imeli po pripovedovanju enega od žičničarjev tudi težave, ker so pri eni od njih "pokurili" vso letošnjo zalogo plina naenkrat. Pri teh napravah je izjemno pomembno pravočasno proženje, kar so nam potrdili tudi italijanski sosedje, ki jih imajo 13, ob tem pa še lavinski zvon. Če namreč zamudiš in je novega snega več, pridejo plazovi dlje," pravi Pavšek, ki sumi, da se je morebiti prav to zgodilo letos na spodnji postaji prevalske sedežnice. Po Pavškovih besedah bi morali nanjo dodati še nekaj dodatnih strelnih cevi ali pa celo namestiti ustrezne protilavinske objekte v vpadnici spodnje postaje.
Za dolgoročno rešitev lavinskih težav na Kaninu je po Pavškovem mnenju nujen takojšnji in resen pristop k obravnavi lavinske problematike. "Temelj tega je lavinsko poročilo in izdelava podrobnega lavinskega katastra za širše območje Kanina s pripravo smernic za dolgoročne ukrepe s kratkoročnimi oziroma faznimi rešitvami. Nujni sta tudi postavitev sodobne opazovalne meteorološke postaje in njena vključitev v ARSO. Predvsem pa je treba prenehati ukrepati 'po domače in na hitro' oziroma vsakokrat 'gasiti' lavinske težave," dodaja Pavšek.
Skrbijo tudi nezavarovana brezna
Na Kaninu še bolj kot plazovi skrbijo brezna, ki so popolnoma nezavarovana, opozarja strokovnjak za raziskovanje snežnih plazov Miha Pavšek: "Le kaj bo, ko bo padel v enega od njih nekdo, ki bo kupil dnevno vozovnico na italijanski strani? Tam so smučarske proge vzorno zaščitene z jeklenicami oziroma močno napeto mrežo, ki zadrži nalet smučarja. Pri nas pa imamo PVC-mreže, kakršne lahko vidimo pri zaščiti gradbišč v dolini."
Na težave je opozarjal že Pavle Šegula
Kot nam je povedal Miha Pavšek, je na kaninske lavinske težave že od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja opozarjal nestor slovenske lavinologije Pavle Šegula, ki je tudi pripravil in dostavil poročilo, vendar so ga na Kaninu očitno le "vtaknili" v predal. Pavšek nam je povedal še, da je bil po lanskem zasutju stebra kabinske žičnice v stiku z direktorjem ATC Kanin Alešem Uršičem in mu ponujal izdelavo lavinskega elaborata za smučišče. "Vendar se oni očitno raje zanašajo na vsakoletna (... ? op.ur.)
Vanja Alič