GRS Ljubljana - Janez Javoršek: Delovna nesreča pri sečnji dreves
Včerajšna [bilo je 30. maja] vremensko lepa sobota je nekatere zvabila v gore, nekateri so bili po službah, nekateri so kot že večkrat doslej v gozdovih sekali in pospravljali les ....
Takšni dnevi ob vikendih se malokdaj za nas, gorske reševalce končajo B.P. (brez posebnosti). Z Jurijem, ki je bil včeraj dežurni in je doma iz Vipave se ponavadi že zjutraj telefonsko slišiva, da v primeru intervencije ve, ali lahko računa na prevzem vodenja nekoga, ki je bližje področja okoli Ljubljane. Ko sem nekaj minut čez dve popoldan na telefonu videl izpisano njegovo številko sem samo zajel sapo in poslušal kaj mi bo povedal: »intervencija med Dolenjo vasjo in Horjulom, nekdo se je pri spravilu lesa poškodoval, smotan teren je tam, a boš prevzel vodenje? »Ja«, odgovorim. »Kaj več informacij ti ne vem povedati, pošiljam sporočilo na pozivnike in mobilne telelefone vsem članom ljubljanske GRS«
V nekaj minutah »prileti« sporočilo, v še nekaj nadalnjih pa se »vsujejo« telefonski klici naših članov, Brane ima le nekaj minut do terenskega vozila v katerem je vsa reševalna oprema, kmalu se mu pridruži še Matjaž in že sireno in modrimi lučmi drvita v smeri Polhovega Gradca. Ostali smo s svojimi avtomobili, hitimo, previdni smo na ozki in prometni cesti, ne daj »bože« da se nam še na cesti kaj zgodi. Na telefonski 112 (RE-CO Ljubljana) iščem dodatne informacije, usmerjam naš postajni avto. Na cesti gasilci zavarujejo izvoz na gozdno pot, promet se skorajda ustavi, vsaj naleta avtomobilov ne bo. Nissan (postajni avto) z opremo »zagazi« v grapo po kateri vlačijo hlode, po njej teče potok, z osebnimi avtomobili tja gor ne moremo, ostali v breg »letimo« peš, z Gašperjem imava trening za današnji »Tek na Krim«. Pred nami so bili aktivirani že NMP-jevci, policija in gasilci, zato je na mestu nesreče že kar nekaj ljudi, večina ima »prozorne« poglede ... nč dobrega ni tole dons, poškodovani je zaradi pretežkih poškodb umrl.
Razporedimo moštvo, tisti ki smo šli v grapo do pokojnega se poskušamo pripraviti na to kar nas čaka spodaj ... srečam zdravnika, ne more več pomagati, mlad možakar, znoj mu kaplja od brade, ves je umazan od zemlje, snema si rokavice, veliko ima opravka s svojo torbo in samim seboj, da zleze iz strme grape.
Spodaj smo ... besed kar ni, le tiste nujne, da ponesrečenega zavijemo v vrečo in položimo na iz titana narejena CMC nosila, kolo pod njimi nam je v veliko pomoč, z vrha kjer je »vlaka« za spravilo lesa nam pomagajo z vrvjo, naredijo škripčevje in nas skupaj z nesrečnikom povlečejo dobrih petdeset metrov. Po »vlaki« se z nosili spustimo do terenca in zadnjih nekaj sto metrov do asfaltne ceste se nam ne mudi nikamor več ... vemo kaj bo spodaj; svojci, žalost, zavedanje da včeraj si, samo trenutek, in ni te več, samo še solze, spomini in bes ....
Na intervenciji v pobočjih Kladnika je sodelovalo šest gorskih reševalcev ljubljanske postaje, na morebitni poziv jih je čakalo še šest, na terenu so posredovali gasilci PGD Polhov Gradec, reševalci NMP, zdravnik SNMP, gasilci GB Ljubljana, Policija in zdravnik inštituta za sodno medicino.
Danes se nas je večina gorskih reševalcev ki smo bili na intervenciji zbrala v Strahomerju na štartu Teka na Krim. Ne gre brez pogovorov o včerajšnji intervenciji, prva beseda po pozdravu Gašperju je bila, »kako si spal?«, jaz sem dobil isto vprašanje ... pristopi Miha in pravi, da ima v spominu in pred očmi vse, ki nam jih ni uspelo rešiti žive ... danes noč ne bo več tako dolga, jutri bo nov dan, če bo intervencija si vsi skupaj želimo le, da bi bila bolj uspešna.
Janez Javoršek
Fotografiji Brane Kobal