Primorske novice – Mirjam Muženič: Italijanka Nives Meroi iz Trbiža in Slovenec Romano Benet
Primorske novice, ponedeljek, 2. junija 2007
Na strehi sveta
in v zgodovini svetovnega alpinizma
Italijanka Nives Meroi iz Trbiža in Slovenec Romano Benet iz Rateč, lučaj za državno mejo med Italijo in Slovenijo, oba po nekaj čez 40 let, sta se sredi minulega meseca povzpela na 8844 metrov visoki Everest v Himalaji. Ne prva ne zadnja, zagotovo! Na zahtevni poti sta, med drugim, srečala bahača v kratkih hlačah, pa Playboyevo zajčico in podobno pisano druščino, ki je rinila v višino zaradi neizmerne želje po prgišču svetovne pozornosti in slave.
Nives in Roman sta z vzponom na vrh sveta postala prvi zakonski par v svetu, ki je skupaj preplezal toliko najvišjih gora. Skromna, nežna in preprosta alpinistka je tudi prva Italijanka, ki je Everest premagala brez dodatnega kisika, in je prva na svetu, ki je doslej osvojila deset od štirinajstih osemtisočakov.
Nives Meroi: "Zelo sem srečna, da nama je uspelo! Tudi zato, ker sva se na goro, kot vedno, povzpela brez ki sika in višinskih nosačev, brez vsake zunanje pomoči, na način, kot ga sama imenujem, alpinizem z odpovedovanjem. Za naju je namreč alpinizem pošteno soočenje z goro in hkrati s samim seboj. Zato sva z Romanom neizmerno srečna!"
Roman Benet: "Res je, uspešna sva! Še nihče pred nama ni tako dolgo zdržal na skupni poti - kot alpinistični zakonski par, seveda. Skupaj plezava že dobrih 15 let, v stenah od Andov do Himalaje. Vse sva skupaj preplezala ..."
► Ali tudi trenirata skupaj?
Roman Benet: "Nekaj že, sicer pa imava različna dela. Sam sem gozdni čuvaj in zalezujem gamse ter kozoroge, kar pomeni, da veliko treniram že med delovnim časom. Nives ima druge obveznosti, tako da trenira po svoje. Le mesec pred odpravo moči in kondicijo nabirava skupaj, bolj načrtno in premišljeno."
► Vajini prijatelji so mi zaupali, da vajin trening pomeni tudi tek po najdaljši smučarski progi na Trbižu, navzdol in navzgor, tudi dvanajstkrat v istem dnevu. Kako sta začela?
Nives Meroi: "V domačih Alpah. Otroci v teh krajih večinoma vsi smučamo, in pred leti, ko je bilo tekem konec, sem začela podrobneje spoznavati okoliške kraje, tudi vrhove. Nikoli pa to ni bil način preživljanja prostega časa. Od prvega trenutka naprej sem plezala z navdušenjem, z užitkom. Tako se je začelo, in nikoli mi ni bilo žal! Res ne!"
► Ali je skupno plezanje za zakonca prednost ali dodatna preizkušnja s še večjim tveganjem?
Nives Meroi: "Vsekakor pomeni nevarno izkušnjo in za oba dodatno tveganje. Hkrati pa je to tudi velika sreča, najprej zato, ker se odlično poznava, ker poznava svoje sposobnosti in tudi meje, in je za sporazumevanje dovolj že en sam pogled. Odprava v visokogorje je celovita preizkušnja, ki traja tudi več kot dva meseca, in če bi jo doživel le eden od obeh, bi po vrnitvi domov ne mogla več govoriti istega jezika."
Roman Benet: "Soglašam! Bolj kot prijateljska je to dobra izkušnja za zakonski par, kar pomaga tudi v vsakdanjem življenju. Če skupaj plezava ves dan, res ne vem, zakaj bi potem doma ne mogla skupaj rešiti drugih problemov, ki so v resnici manjši. Skupno plezanje je tudi trening za skupno življenje!"
► Pred tremi leti je o vas napisal knjigo italijanski novinar in plezalec Erri De Luca, in kar tri mesece je vodila na lestvici najbolje prodajanih knjig. Sami ste napisali več predgovorov v knjige prijateljev, tudi Dušku Jelinčiču Iz Trsta za njegove nagrajene Zvezdnate noči. Kdaj boste opisali svoja doživetja?
Nives Meroi: "Errijeva knjiga je sad klepetov ene noči visoko v gori. Spoznala sva se, ko se je tudi sam želel preizkusiti na višini, in se je pridružil naši odpravi. Neko noč sva v šotoru klepetala in klepetala ... Zelo rada bi napisala svojo knjigo. Toda, malce sem lena, poleg tega pa še nisem našla tiste rdeče niti, ki bi združila vse zgodbe."
► Ljudje, ki vaju poznajo, pravijo, da sta v duši zelo lepa in bogata, hkrati pa skromna človeka In velika garača. Se strinjata?
Roman Benet: "Ja, res je treba trdo delati in trenirati. Včasih so dnevi kar težki, časa zmanjkuje. Morda je celo težje trenirati kot oditi na odpravo."
► Ali je res, da sta rekorde dosegla mimogrede in ne zaradi želje po rekordu?
Roman Benet: "Drži! Z Nives nisva nikoli načrtovala, da bi preplezala toliko osemtisočakov. Na prvega, to je bil K2, sva bila povabljena, in to je bilo že veliko darilo. Tam bi se lahko tudi končalo, pa sva imela na srečo številne prijatelje, zadnja leta tudi sponzorje, in sva lahko veliko plezala. To delava, ker imava plezanje rada, ker nama je v užitek, in ne zato, da bi seštevala rekorde. Lepo bi sicer bilo, če bi z Nives osvojila vseh štirinajst osemtisočakov, vendar ni pomembno."
Nives Meroi: "Se naprej bi rada delala to, kar sva doslej. Tudi če, bi preplezala vseh štirinajst osemtisočakov, bi to ne pomenilo konca najinega potepanja po Aziji. Toliko lepih trekingov je še po tistih dolinah, toliko poti na tistem koncu sveta."
Roman Benet: "Rad bi odprl kakšno novo smer, kajti v Himalaji je še veliko nepreplezanih smeri. Mogoče je, tudi zaradi sponzorjev, najbolje, da najprej poskusiva končati osemtisočake..."
► Zagotovo poznata slovenski pregovor o gori, ki ni nora, temveč je nor, kdor gre gor?
Roman Benet: "Ja, mama in tete so mi ga včasih redno ponavljale. Zdaj pa razumejo, da plezava z glavo. Tudi nazaj sva že prišla, če ni šlo, in kasneje poskusila znova. Nisva tvegala do konca, za vsako ceno. Dokler bova uživala, bova šla naprej!"
Nives Meroi: "Veliko lepih spominov imava, najprej na ljudi, ki sva jih srečala na teh poteh, na domačine in prijatelje soplezalce, ki so z nama poskušali na vrh. Ja, so pa tudi prelepi spomini na cilj, na vrh gore ... Ko gledaš nazaj, naokrog, nimaš občutka, da bi svet gledal z viška! To je objem obzorja, kar je čudovit občutek..."
Vrh Mangarta, ki ga objema južni pogled s travnika pred njuno hišo v soseščini Trbiža, so zakrile popoldanske meglice. Pes Piter, ki jima mesečne odsotnosti zaradi odprav v gore vedno teže odpušča, veselo maha z repom. Odhajam zadovoljna tudi zato, ker so se pričakovanja bogato obrestovala. Nives in Roman sta resnično skromna in preprosta človeka, hkrati pa tako bogata in lepa!
MIRJAM MUŽENIČ,
RTV Slovenija