Razgledi - Borut Peršolja: Pred skoraj natanko šestimi leti sem objavil Načrt B za planinstvo/gorništvo – pobudo za posameznika, dejavnost in organizacijo. 
Njegov namen je bilo objaviti stališča in omogočiti (spletno) »aktivno dopolnjevanje, komentiranje in sooblikovanje sodobnega programa planinskih organizacij v Sloveniji (posameznikov, planinskih društev in Planinske zveze Slovenije).« Načrt B (po zgledu Plana B za Slovenijo oziroma pobude skupine nevladnih organizacij in posameznih strokovnjakov za trajnostni razvoj naše države) je bil tudi odgovor na zablode tedanjega vodstva PZS.
Kaj se dogaja na vrhu? Ali strele res treskajo predvsem v vrhove? >
Fotografija: Borut Peršolja
Dopolnjen načrt (hvala številnim komentatorjem za izboljšanje osnovnega predloga) je bil v prvem Rotovnikovem mandatu v veliki meri uresničen, saj je Rotovnik Načrt B prevzel kot temelj svojega programa s katerim je bil maja 2010 tudi prepričljivo izvoljen že v prvem krogu. (Rotovnik je takrat svoj program objavil na posebej zato oblikovani predvolilni spletni strani, ki bi lahko postala prostor stalnega dialoga, a je najmlajši predsednik PZS v zgodovini stran preprosto ukinil.)
Skupščina Planinske zveze Slovenije je 14. aprila 2012 sprejela nov statut Planinske zveze Slovenije, ki je v 13. členu na novo opredelil programska vodila: »PZS cilje in naloge uresničuje tudi s pomočjo programskih vodil, ki so kot priloga sestavni del tega statuta.« V prehodnih določbah statuta je bilo določeno, da »PZS sprejme programska vodila iz 13. člena tega statuta najpozneje v roku dveh (2) let od njegove uveljavitve.«
Vodila bi torej morala vsaj pol leta že veljati, pa o njih ne vemo ničesar (vemo le za sestavo delovne skupine, ki jih pripravlja in ki jo vodi podpredsednik PZS Eržen). 
Niso znana ne izhodišča za pripravo (ta so bila na primer predhodno pripravljena za novi statut PZS), ne nov zamujeni rokovnik (že sedaj je jasno, da vodil ne bo vsaj do skupščine leta 2016, saj ni verjetno, da bi skupščina programska vodila sprejela brez predhodne temeljite javne razprave). (Podobno se dogaja tudi s kodeksom.)
Več glav več ve. Glas je vid tistega, ki ne vidi. >
Fotografija: Borut Peršolja
Zato sem pripravil nov Načrt B za gorništvo 2014. Predno ga bom objavil, pa bom v nekaj naslednjih prispevkih objavil posamezne analize in komentarje obstoječega stanja. Nov Načrt B za gorništvo 2014 upošteva:
- nov statut PZS in gradiva, ki so nastala ob njegovi pripravi (tudi programska vodila smo pisali že sproti, saj smo posamezne vsebine, ki niso sodile v statut ali kodeks, prenesli vanje; kaj se dogaja s tem dokumentom ni znano),
- obstoječa Vodila pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev (ki so bila sprejeta pred skoraj natanko petnajstimi leti, oktobra 1999) in gradiva, ki so nastala ob njihovi pripravi,
- sprejete sklepe oz. (dosegljive) zapisnike vseh povojnih skupščin PZS, saj so tudi ti sklepi in stališča del pravnega, programskega in vrednostnega reda planinske organizacije ter
- tiste zavezujoče dokumente UIAA, CAA in BMU, ki jih je PZS »ratificirala« in jih je dolžna spoštovati ter uresničevati po najboljših močeh za blaginjo gorništva.
Organizacija zahteva red. V vsebini, v odgovornosti, v porazdeljenih nalogah,
v dobrem in slabem. Fotografija: Borut Peršolja
* * *
»Ko ptica sedi na veji, se nikoli ne boji, da se bo veja zlomila. Ker ne zaupa veji, temveč svojim krilom.«
Ta misel govori o zaupanju. So programska vodila PZS njena veja ali njena krila? Ali celo oboje?
* * *
Drobec iz besedila:
»O krizi modela razvoja gorništva lahko govorimo na ravni sistema, kjer se ugotavlja neučinkovitost, potratnost in slaba koordinacija, kot tudi na ravni socialne integracije in medosebnih odnosov. Dosedanji razvoj je ohranil določene organizacijske sheme in odnose, ki se že nekaj let kažejo kot nedelujoči. Ustvaril je ozračje inercije, pridobljenih pravic in malih fevdov. Prav tako je ohranil asimetrijo v vplivnosti.
Souporaba gorskega sveta: kje se konča potrpežljivost
sobivanja? (Fotografija: Borut Peršolja) |
Stalnost sporočila: ga znamo prebrati?
(Fotografija: Borut Peršolja) |
Glavni mehanizmi in kriteriji družbene promocije gorništva in zasedanja vplivnih mest niso v prvi vrsti dosežki posameznika, njegovo znanje, kompetence in mednarodne reference. Upošteva se lojalnost, pripadnost ali skupno zasledovanje ozkih interesov. Zato se razširjajo povprečništvo, povzpetništvo in prepletanje različnih funkcij.«