Marijana & Marko: Malo raziskovanja, Stanziwurten so reklamirali na sosednjem forumu, na njegovem vrhu nama je bližnji Alteck (na drugi strani doline Grosse Zirknitztal)...
... kot nedeljska izbira sam od sebe padel v oči. Snega je v tem koncu bistveno manj kot pri nas, posebno v dolinah. Če nad izhodiščem ne bi bilo ravno in/ali cesta, se do avta ne bi prismučalo, izhodišča pa so tam okoli 1500 metrov.
Stanziwurten (2707 m)
2. marca: Izhodišče Mitten, cesta je plužena do 1440 m. Po markirani potki na planino Mittner, malo vzhodno po cesti, zatem vseskozi v okviru prostranega JZ slemena na vrh. Srečala nisva prav nikogar, jih je pa nekaj komadov glede na sledi uživalo dan prej. Najprej sva odsmučala po nedotaknjenem Z pobočju, ki je ponudilo krasno smučarsko uživancijo: 35° naklonina, široko pobočje in od sonca in vetra le malček obdelan pršič. Dobrih 400 m nižje sva zapregla pse in povlekla prečko do pristopne špure ter še enkrat na vrh.
Pri drugem spustu sva sledila smučinam, ki so naju z vrha vodile malo vzhodno od JZ slemena. Na J straneh je bila sicer skorja, ki jo je sonce omehčalo, da je bila smuka prav luštna. Tudi ko so sledi odvile nazaj na normalko, sva vztrajala v liniji, ki je vodila vseskozi vzporedno s slemenom, saj so bili tereni po najinem okusu lepši kot v okviru normalke. Spodaj nad planino naju je pričakal "gnoj", zatem po "sankaški" cesti brzinsko do avta.
Alteck (2942 m)
3. marca: Izhodišče na razcepu za Grosse in Kleine Zirknitz, pozimi plužijo, 1640 m. Po cesti levo do elektrarne, zatem gotovo najbolje v okviru markacij (ki jih je težje loviti) ob potoku navzgor, na 1950 m se krnica na široko odpre. Do zatrepa in desno naravnost navzgor po zahodnem pobočju do križa na vrhu Altecka. Vršno zahodno pobočje je kar prostrano, v povprečju strmo (blizu) 40° in visoko 300 m; za smučarsko T-.
Sledi na 'najini' strani nobenih, z druge strani (smučišče Mölltaler Gletscher) pa je vrh v soboto dočakal nekaj obiska. Razmere danes niso bile takšne, kot sva jih pričakovala in doživela dan predtem na zahodnem pobočju "Stanzija". Bilo je kar nekaj napihanega snega, tudi test snežne odeje ni bil povsem zadovoljiv, tako da sva navzgor do križa lovila najbolj varne prehode. Z vrha sva zato odsmučala po s soncem bolj obsijanem delu pobočja, razmere pa kar solidne, klož(ica)a ni prav veliko motila.
V krnici je bila smuka spremenljiva, večinoma prav luštna, mestoma pa skorja ali trda kloža. Teren je za turno smuko prav idealen, prostran, edino zjutraj je dolina pravcati hladilnik, saj sonce zelo pozno posije vanjo. Tudi v spodnjem delu (pod 1950 m) je šlo presenetljivo lepo, saj je navzdol lažje loviti "idealno" linijo in le en mini potoček sva morala prečiti, ter navzgor odštamfati par metrov. Edino Rojacherspitze je danes zaštrajkal, se bova pa še kdaj vrnila, saj je tudi Zirknitzspitze smučarsko zanimiv vrh!