mag. Franca Ekarja na svečani seji UO PZS, 5. decembra 2009, v OŠ Brezovica
Spoštovani dragi odlikovanci zaslužni za dobra, humana in izjemno požrtvovalna dela, ki ste jih in jih izvajate in delate v dobro slovenskega planinstva. Tudi vsem ostalim prijateljem planinstva, alpinizma, gorskim naravovarstvenikom, varuhom gorske narave prisrčen planinski pozdrav.
Spoštovani predsednik domačega PD in MDO za Notranjske PD Marko Goršič, dragi župan občine Brezovica Metod Ropret, pozdrav in hvala za prijaznosti in pomoč, ki ste nam jo za danes za svečano sejo UO PZS izkazali, omogočili in podprli, da lahko to prijazno, prijateljsko tradicionalno planinsko srečanje uresničimo.
Pozdrav tudi vsem ostalim, članom UO, NO in članom ostalih organov PZS, kot članom predsedstva PZS, ki so se tudi prijazno odzvali povabilu PZS. Smo pa veseli, da ste se našemu vabili odzvali tudi zunanji sodelavci in ljubitelji planinstva g. dr. Burnik s Fakultete za šport, Urška Šprogar - dolgoletna urednica planinske rubrike v Večeru in Jože Colarič - predsednik uprave Krke ter velik ljubitelj planinstva in gora, kar z dejanji in pomočjo skozi desetletja tudi dokazuje. Hvala vam, da ste se našemu vabilu odzvali in prisrčen planinski pozdrav.
Danes, 5. decembra, na jutro pred Miklavževo nedeljo se dopolnjujemo z dobrimi deli društvenega prostovoljstva, katerega prav danes tudi z vso pozornostjo obeležujemo. Prostovoljstvo, kot izjemna vrednota za družbo in tudi čas v katerem živimo so izjemno pomembne vrednote tudi za planinstvo. Planinska zveza se s svojim članstvom lahko zelo zanesljivo trdi in dokazuje, v planinstvu je preko milijon ur vloženega brezplačnega dela v delo in aktivnosti planinstva. Zatorej ni naključje, da tudi Evropa vse bolj ceni in izpostavlja pomembnost prostovoljstva in prav na osnovi teh dejstev se že oblikuje pobuda in program EU, da postane leto 2011 Evropsko leto prostovoljstva.
Čez šest dni, 11. decembra, bomo obeleževali Dan gora. Tudi planinci že vse od leta 2002, ko so Združeni narodi to leto razglasili za leto gora skrbno in z vso pozornostjo izvajamo programe ter aktivnosti, ki bi pomagali in doprinesli vsaj nekaj v trajno dobro za varovanje in ohranjanje planinsko gorskega sveta. Tudi v Alpah smo na razpotjih in odločitvah, kaj in kako ukrepati v situacijah vse večjega obiskovanja gora, prirejanja vseh mogočih množičnih dogodkov na gori tudi na vrhovih. Kako ukrepati v planinskih postojankah v situacijah, ko so z obiskovalci gora nekajkrat prepolne. Zavedamo se, da kateri koli ukrep bi pričeli izvajati, bi posegli v človekovo intimnost in omejevanje prostega gibanja v gorskem svetu. Vendar pa ob vsaki priliki apeliramo in svetujemo naj bodo prireditve množičnih značajev v dolini na izhodiščih v visokogorski svet. Ob tem trdno stojimo na stališču, da si vrhov ne moremo vzeti v takšni ali drugačni zakup. Vrh gore za osebne tajne človeka, ki išče samega sebe, se tudi največkrat najde in ob tej meditaciji tudi v obzorjih bližnjih in daljnih gora najdi nove cilje in vizije do novega veselja do življenja.
Spoštovani, cenjeni prijatelji gora. Letošnje leto je bilo tudi leto žalosti, tragedij, ko smo v tako kratkem obdobju izgubili tri velikane slovenskega alpinizma in himalajizma: Pavleta Kozjeka, Franca Oderlapa in Tomaža Humarja. To je zanesljivo preveliko žrtvovanje goram in upamo, da je bilo tega darovanja mnogo preveč in da je bilo preveč kruto in neizprosno. To so bile in so tegobe in žalosti vsega slovenstva, ne samo planinstva. Vendar v tajne človeka alpinista, plezalca ne moremo in ne smemo posegati. Želimo si lahko le, da se to ne bi več dogodilo.
Tudi v letošnjem letu lahko povemo, da je članstvo PZS kljub gospodarski kriza ostalo enako. Trdno stiskam pesti, da se trendi rasti članstva nadaljujejo. Tudi društvene aktivnosti so dinamične in aktivne. Statistika nam tudi pove da, je med rednimi člani PD tudi vse manj nesreč in da so v porastu nesreče predvsem obiskovalcev gora, ki niso za gorski svet zadosti usposobljeni in enako tudi ostalih ne planinskih uporabnikov gorskega sveta: jadralstvo, ekstremno kolesarstvo. Veseli smo tudi, da smo uredili uradna članstva slovenskih planinskih društev : Trst, Gorica in Celovec. Prav ta društva onstran meje so pomemben dejavnik za ohranjanje slovenstva, ki je v današnjem času in liberalizirani Evropi še kako nevarno da se majhni narodi ne utope v velikih narodih germanizma ali romanizma. Ob tem je še kako pomembno, da se je v tretjem tisočletju pričel izvajati nov projekt o raziskavi in pisanju »Zgodovine slovenskega planinstva«. V letošnjem letu se nam po dobrem stoletju zgodil in predčasno zgradil »Slovenski planinski muzej«. Na to smo ponosni, kajti tudi to je še kako potreben in sestavni del tradicionalnega in sodobnega planinstva.
Spoštovani. Ker je bilo v letošnjem letu kar precej razpravljanj o Aljaževem stolpu vrh Triglava o alternativah ali ga »umetno« vzdrževati, kleparsko ličiti in ključavničarsko servisirati ali ga dati v hrambo v slovenski planinski muzej. Dolžnost je, da tudi o tem vsaj delno pojasnimo. Aljažev stolp, kot premičnina je stvarna in dejanska pravna last PZS, to je darila v letu 1896. Že od leta 2002 smo zato pristojne državne organe prosili za ureditev, to je za strokovno obvarovanje in ohranitev te pomembne planinske slovenske dediščine. Žal se to še do danes ni zgodilo. Pa vendarle. Izveden je bil strokovni ogled s strani, za to zadolžene državne institucije. V poročilu ZKDRS g. Ivana Nemca se je tudi v »Zborniku 2010« »Skale« zapisalo del tozadevnega izvedenskega poročila g. Ivana Nemca: » Stolp preselimo ali zamenjajmo (s popolno kopijo iz leta 1895). Glede na pričakovano življenjsko dobo Aljaževega stolpa bomo gledano s stališča življenjske dobe naroda in ne slehernika slej ko prej ostali brez njega, to je brez njegove originalne substance. Če se odločimo , da ga preselimo , mu s tem seveda bistveno podaljšamo življenjsko dobo. Vprašanje pa je, kdaj ga preseliti in zamenjati s kopijo. V primeru, da ga bomo preselili v naslednjih desetih letih bomo v muzej dobili solidno ohranjen predmet z vsem razpoznavnimi lastnostmi o izdelavi in materialih. Če pa bi ga preselili takrat, ko nas bo v to prisilila dokončna stopnja propada, pa bodo ostale samo sledi njegovih lastnosti. Vsekakor ga je po tem razmisleku primerneje preseliti takrat, ko bo Aljažev stolp še dobri »kondiciji«. Verjetno bodo zanamci zadovoljni, da jih nismo prikrajšali za original. ..«
Cenjeni zaslužni planinci, dobri srčni ljudje, ki ste veliko postorili in naredili za slovenstvo, slovensko planinstvo. Še posebej želimo predvsem to, da se spoštljivo ohranja slovenska planinska preteklost, temelji in ustvarjene vrednote. Da se v časih, ko so stiske človeka na preizkušnjah, kar največ naredi za dobre medčloveške odnose, medgeneracijska sožitja in spoštovanja in iskrena planinska prijateljevanja. Veseli bomo, da bomo še naprej tako, kot do sedaj beležili vrhunske uspehe športnih plezalcev, svetovnih prvakinj in prvakov, turno smučarskega tekmovanja, alpinizma, ... Tudi izjemnega pomena s planinske dejavnosti na področju strokovnih usposabljanj, preventive in seveda pripraviti in usposobiti planinca, obiskovalca gora, da bo v nepredvideni situaciji dobro in obvladljivo ukrepal v t.i. samo pomoči ali samo reševanju in da bo tako oskrbljen počakal reševalno moštvo. Smo pa veseli da se najbolj zvesti sopotnik slovenskega planinstva Planinski vestnik, ki bo v naslednjem dopolnil svojih 115 še naprej tako strmo vzpenjal po vsebinski zasnovi, kot likovni dovršenosti.
Drage planinke, planinci, gostje, spoštovani g. župan.
Danes lahko rečemo, da je planinski zahvalni dan, dan pozornosti do članov planincev, ki so veliko naredili za naše planinstvo in ga tudi gradili, da je trdno in tudi razvojno napredno naravnano. Veseli pa smo, da nam vremenska postaja na Kredarici, katero smo prav planinci ohranili na tej lokaciji, da bi nam še naprej posredovala čim bolj in napovedovala čimvečj lepega vremena. Hvala vam.
Brezovica, 5. december 2009
Predsednik PZS:
mag. Franc Ekar