Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Najboljša rešitev bi bil predor pod Erjavčevo kočo

Delo - Blaž Močnik: Prevoznost ceste čez Vršič, ki je zaprta 51 dni na leto


Po prvih ocenah je gradnja galerij samo za odtenek cenejša od predora 1250 metrov dolgi predor pod Erjavčevo kočo ne bi potreboval novih dovoznih cest

Trenta – Zgodba o prevoznosti ceste čez prelaz Vršič se brez izjeme na novo odpira vsako zimo. Takrat ima namreč Bovško proti severu vsaj dva meseca na leto zaprt prehod. Trentarji začuda dobro prenašajo zimsko zaprtost doline, čeprav je vsakdanje življenje zaradi tega oteženo. Z izdelavo idejnih študij, ki naj bi zagotavljale celoletno prevoznost, je rešitev morda bliže. Odgovorni se bodo namreč v kratkem sestali in se odločili bodisi za galerije bodisi predor.

Po načrtih naj bi se država obnove omenjene ceste lotila celovito od Kranjske Gore do Bovca. Za sanacijo cest, gradnjo varovalnih objektov in sistemov za proženje plazov je država pripravljena odšteti 42 milijonov evrov. Po neuradnih informacijah samo za gradnjo galerij 18 milijonov evrov. Bovška občina gradnji galerij in palisadam ni najbolj naklonjena, saj misli, da s tem idealna prevoznost še vedno ne bi bila zagotovljena in bi tako pomenila določeno motnjo ter zahtevala trajno vzdrževanje. V Bovcu predlagajo rešitev s 1250 metrov dolgim predorom pod Erjavčevo kočo, s čimer bi se izognili vsem problematičnim odsekom s plazovi. Po prvih ocenah naj bi za gradnjo predora odšteli samo dva milijona evrov več kot za galerije. »Gradnja galerij je sorazmerno draga. Na dolgi rok je rešitev s predorom daleč boljša, tudi glede ekonomike, ekologije in uporabnosti. Hkrati ni bilo predvideno, kako bo med gradnjo galerij potekal promet čez Vršič,« je poudaril bovški župan Danijel Krivec in dodal, da z boljšo pretočnostjo prometa vendarle ne bi preveč degradirali okolja sredi Triglavskega narodnega parka (TNP).

V Trenti idejne študije pozdravljajo in upajo, da bodo tudi uresničene. »Vse, kar je pomembnega za normalno življenje, je z zaporo ceste za nas izjemno daleč. Prevoznost ceste tudi v zimskem času bi nam zagotovo skrajšala razdalje in čas, ki ga zdaj porabimo za različne storitve,« je dejal domačin iz Trente Marko Pretner, sicer vodja tukajšnjega informacijskega središča TNP. Časovnih okvirov za gradnjo galerij ali predora še ni. Krivec sicer meni, da cena gradnje predora ne bi smela predstavljati prevelikega zalogaja, in bi ga lahko izpeljali v manj kakor petih letih.

Cesta čez Vršič je zaprta povprečno 51 dni na leto, v zimi 2005/2006 je bil prehod neprevozen kar 89 dni. Pluženje prelazne ceste sicer naj ne bi bilo nemogoče, toda v določenih snežnih razmerah grozi nevarnost snežnih plazov na vsaj štirih odsekih. Pomembnost prevoznosti omenjene povezave se je pokazala še zlasti po plazu v Logu pod Mangartom, ki je za določeno obdobje zaprl še zadnjo povezavo z gorenjsko stranjo. Zaradi pritiskov javnosti so začeli cesto čez Vršič vzdrževati tudi v zimskem času, če ni nevarnosti plazov. Direkcija za ceste je tako sklenila pogodbo z agencijo za okolje, ki ob vsakokratni spremembi preverja stanje in opozori na nevarnost proženja plazov. V tem času je cesta zaprta, odpro jo šele, ko nevarnost mine.

Na direkciji menijo, da je v teh razmerah odprtje ceste neracionalno, povzroča se tudi velika škoda na objektih zaradi soljenja, odkar je cesta odprta v zimskem času, opažajo tudi hitro propadanje ceste. Prometa pozimi, razen ob zelo lepem vremenu in vikendih, sicer ni veliko. Po odprtju schengenske meje bi se bilo treba ponovno vprašati o smiselnosti ohranjanja prevoznosti v teh ostrih razmerah vzdrževanja, dodajajo na direkciji. Meja še znosnega vzdrževanja je približno na 1200 metrih nadmorske višine, višina na prelazu je 1611 metrov, dodajajo.

Blaž Močnik

www.delo.si     07.02.2008

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Delo novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46167

Novosti