Večer, 22.02.2006, Zadnja stran: V Kaninskem pogorju v plazu umrla madžarska jamarja
V Kaninskem pogorju v plazu umrla madžarska jamarja
Najgloblje jame privlačijo tudi za ceno žrtev
Skupina madžarskih jamarjev je od ponedeljka ujeta v eni od jam na italijanski strani Kanina
Jamarji, vešči podzemnih prostranstev in tesni, se očitno slabše znajdejo na površju - skupina madžarskih jamarjev je od ponedeljka ujeta v eni od jam na italijanski strani Kanina, za dva med tremi, ki so jo zapustili, pa sta bila usodna plazova, ki sta ju zasula. Iz skopega agencijskega poročila italijanske tiskovne agencije Ansa ni mogoče ugotoviti, ali so madžarski jamarji v tem slabem vremenu, ki je še posebej nepredvidljivo v visokogorju, pristojnim napovedali odpravo v eno od tamkajšnjih jam. Glede na številčno odpravo, reševalna enota dežele Furlanije - Julijske krajine poroča o desetih jamarjih, od katerih jih je sedem še ujetih v jami, so se v njej zagotovo mudili več dni in jih je očitno ob prihodu na plan presenetilo slabo vreme. Zaradi močnega sneženja je bilo včeraj, potem ko so prejeli klic na pomoč enega od njih, ki se mu je le uspelo izkopati izpod plazu, njihovo reševanje oteženo. Zima je sicer najprimernejši letni čas za raziskovanje jam, še posebej v Kaninskem pogorju, kjer so te sicer polne vode ali pa ta ovira spuste v večje globine.
Jamarji se skorajda ne prijavljajo
Ker italijanski kolegi za pomoč niso zaprosili članov bovške enote Gorske reševalne službe, njen načelnik Lado Markič meni, da se nesreča ni zgodila tik ob mejni črti, ampak nekje med Prevalo in Jerebico, kjer so tudi edine jame na italijanski strani Kaninskega pogorja.
Kdo vse se spušča v podzemlje Kaninskega pogorja, je težko ugotoviti tako na italijanski kot na naši strani. Na naši strani se jamarji skorajda ne prijavljajo, tako da je njihovo navzočnost mogoče ugotavljati le s terenskimi opažanji. Kaninsko pogorje jamarje privlači že tri desetletja, v zadnjih letih pa še posebej, saj so spoznali, da je ta jamski sistem med najglobljimi na svetu. Predlani so prav tako pozimi tolminski jamarji odkrili povezavo med jamskim sistemom Mala Boka in breznom BC4, ki imata skupno višinsko razliko 1300 metrov. S tem se sistem uvršča na drugo mesto za Lamprechtsofnom v Avstriji z višinsko razliko 1632 metrov. Novembra lani so se poljski jamarji v sodelovanju s slovenskimi pri raziskovanju brezna BC4 zelo približali skrajni raziskani točki v Mali Boki. Komaj mesec kasneje so štirje tolminski jamarji s četverico italijanskih kolegov v 25 urah skozi brezno in jamo izvedli najgloblje kdaj opravljeno prečenje v podzemlju. Tolminski jamarji na kaninskih podih iščejo še naprej, saj upajo na morebiten višji vhod v brezno oziroma sistem jam. Upajo, da bi se morda približali svetovnemu rekordu ali celo dosegli novega. Glede na zapisano, bi pričakovali, da madžarski jamarji, katerih reševanje še poteka, zagotovo niso bili v Kaninskem pogorju kar tako, da bi se malo spustili vanj.
V svoji vnemi zagotovo sploh pomislili niso, da je območje Kaninskega pogorja med najbolj plazovitimi. Plazovi po mnenju poznavalcev večinoma niso problematični in ogrožajo predvsem obiskovalce nedotaknjenih belih strmin. Povsem drugače pa je v bolj snežnih zimah ali po izjemnih padavinah, ko pade več novega snega. Podnebne značilnosti tega konca so namreč takšne, da lahko zapade tudi do meter in več novega snega na dan, kar je bilo tokrat usodno za madžarske jamarje.
Filip Šemrl