Večer, Vrt, narava, gore - Sanja Verovnik: Ne glede na izkušnje in znanje bodimo v gorah previdni.
Statistično so nevihte v gorah najpogostejše prav poleti, ko je ozračje najpogosteje nestabilno. "V dolgoletnem povprečju na večini opazovalnih mest v Sloveniji zabeležimo od 40 do 50 nevihtnih dni na leto, le proti severovzhodu države se njihovo število zniža pod 40. Vročinske nevihte nastajajo popoldne ali proti večeru, vendar pa se lahko ob vremenskih frontah in v višinskih jedrih hladnega zraka pojavijo v kateremkoli delu dneva," opozarja Matjaž Šerkezi, alpinistični inštruktor, gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije za področje športnega plezanja. "Opozorilna znamenja so soparno ozračje in kopasti oblaki. Znak za skrb so kopasti oblaki s temnim vznožjem in oddaljeno grmenje. Skrajno nevarne razmere pa so, ko je ozračje tako naelektreno, da opazimo pokonci stoječe lase in slišimo prasketanje."
Pred potjo preverimo vremensko napoved
Največjo možno varnost ob načrtovanju izleta zagotovimo tako, da poslušamo vremensko napoved, na pot pa se odpravimo dovolj zgodaj, tako da smo popoldne že zunaj nevarnejših predelov oziroma v koči. "V gorah najtežje najdemo zavetje. Če nas ujame nevihta, se je nevarno zadrževati na vrhovih in grebenih, ob jeklenicah (zavarovanih planinskih poteh), v bližini osamelih dreves, bodisi pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, ob vznožju skalnih sten, pri vhodih v votline ter pod daljnovodi. Če se umaknemo v votlino, mora biti ta dovolj velika, vsekakor pa precej višja od nas. Manj nevarno, vsekakor pa ne popolnoma varno se je zadrževati v dolinah, globelih, približno 15 metrov od skalnih sten, čepeti pod bivak vrečo, ali sedeti na nahrbtniku s prekrižanimi nogami. V gorah je prav tako treba paziti na zračni piš in njegovo moč (nevarnost padca)." Če koga zadene strela, moramo takoj poklicati pomoč, nadaljuje sogovornik. Statistično gledano, je več nesreč poleti, ko je tudi mnogo več obiskovalcev gora. Pozimi se dogajajo specifične nesreče (plazovi), poleti pa so pogosti zdrsi, zvini, zlomi ... "Večina nesreč v gorah je posledica slabe ali neustrezne priprave na turo. Vzroki nesreč so povezani z izbiro prezahtevnega cilja (telesna in duševna nepripravljenost) ter pomanjkljive in neustrezne opreme, z neusposobljenostjo in pomanjkanjem znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, z nepoznavanjem poti in površja, s podcenjevanjem trenutnih razmer v gorah ... Najpogostejše nevarnosti so zdrs, padec, padajoče kamenje, strela ... Do podhladitev lahko pride tudi poleti."
Sanja Verovnik