Večer, Narava, gore - Gabrijel Toplak: V gorah je vse več obiskovalcev, ki jim markirane planinske pot ne predstavljajo dovolj adrenalina in se podajajo na brezpotja, ta pa jih nemalokrat privedejo v težave, iz katerih se sami ne morejo izvleči.
Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) se je po številu reševanj v letošnjem letu in v primerjavi s prejšnjimi leti najbolj približala lanski statistiki, saj so zabeležili oziroma opravili skoraj podobno število reševalnih ur in akcij.
Janez Kosec iz Komisije za informiranje in analize GRZS je povedal, da tudi v letošnjem letu pričakujejo več kot 400 intervencij, saj so jih do novembra zabeležili že 388 z okoli 450 udeleženimi. "Letošnje število udeležencev oziroma ponesrečenih se v primerjavi z letom poprej razlikuje predvsem po nekoliko manjšem številu nepoškodovanih in poškodovanih, saj smo imeli v nesrečah v desetih mesecih leta 2011 udeleženih devet ponesrečencev več. V dolino pa smo letos prinesli že tudi 27 mrtvih, med njimi 13 gornikov oziroma tistih, ki so se ponesrečili med opravljanjem planinskih aktivnosti, kar je toliko kot ob koncu lanskega leta," pojasnjuje Kosec.
Okoli 60 odstotkov nesreč se zgodi pri planinskih dejavnostih, preostalih 40 odstotkov pa pri drugih dejavnosti v gorskem svetu ali tam, kjer so gorski reševalci s svojo tehniko in znanjem najbolj usposobljeni za rešitev dogodka. V letošnjem letu se izkazuje, pravi Kosec, da bo delež ostalih nesreč nekoliko manjši, predvsem zato, ker je nekaj manj nesreč pri izvajanju športnih aktivnostih v zraku. Slednje pripisujejo gorski reševalci tudi možnosti, da so morda prireditelji na Tolminskem letos organizirali kakšno tekmovanje manj.
Zdravnik v akciji kar 180-krat
Že vrsto let je udeležba helikopterja v akcijah okoli 40-odstotna, največ tovrstnih intervencij pa opravijo v času poletne sezone, ko imajo organizirano dežurstvo na brniškem letališču. "Reševanje s helikopterjem ali zdravnikom namreč ni izjema. Za helikoptersko reševanje smo se odločili v 146 reševalnih akcijah, kar predstavlja 14-odstotno udeležbo, medtem ko je zdravnik v akciji sodeloval 180-krat," razlaga Kosec. Po številu akcij in porabljenih ur reševanja so na vrhu tolminski gorski reševalci, ki na svojem reševalnem območju opravijo četrtino vseh reševalnih akcij, ki so se zgodile v slovenskem prostoru. Polovico vseh akcij opravijo za reševanje ponesrečenih s padali, dodaja. Tolmincem sledijo postaje oziroma društva Bohinj, Bovec, Mojstrana in Kamnik.
V letošnjem letu GRZS beleži manj iskalnih akcij kot lansko leto, število ur za iskanje pa se je povečalo za približno 1400. "To pomeni, da so bile iskalne akcije v poprečju časovno daljše ali pa je v njih sodelovalo več reševalcev. V poletnih mesecih, ko je obisk v gorah največji, se zgodita namreč dve tretjini vseh nesreč, medtem ko v najbolj obremenjenih mesecih beležimo v poprečju tudi več kot dve nesreči na dan. Že vrsto let nam podatki kažejo, da se največ nesreč zgodi ob koncih tedna, v enem dnevu pa jih je največ med 12. in 16. uro," je dejal Kosec.
Tretjina ponesrečencev je tujcev
Najpogostejši vzroki nesreč v gorah so padci in zdrsi, saj po besedah sogovornika več let opažajo, da je vse več tistih, ki jim markirane planinske pot dajejo premalo adrenalina in se podajajo v brezpotja, ta pa jih nemalokrat privedejo v težave, iz katerih se sami ne morejo izvleči. Pogosta vzroka za nesreče sta tudi neustrezna osebna ali tehnična oprema ali pa neznanje pravilne uporabe. Kosec zaključuje, da veliko ljudi obišče gore z različnimi bolezenskimi težavami. Samo letos je bilo kar dvanajst primerov srčne ali možganske kapi v gorah. Med udeleženci gorskih nesreč v zadnjih letih je približno tretjina tujcev, med katerimi jih je bilo po 21 iz Avstrije in Nemčije ter po 15 iz Češke in Poljske. Enajst je bilo Italijanov in devet Madžarov. Glavni vzroki za nesreče - največ se jih zgodi pri neorganiziranih skupinah in med posamezniki - so neizkušenost, nepoznavanje terena ali bolezen. Starost ponesrečenih, med katerimi sta dve tretjini moških, pa se giblje od 20. do 60. leta.
Gabrijel Toplak