Gorenjski glas - Jelena Justin: Na vrhu Snežnika (1796 m) je vedno veliko ljudi.
O njem je Valvasor zapisal: "Ta gora, ki ima za soseda grad z istim imenom, je čisto šiljasta in pravi nebni sveder, saj te tako poviša, da se z njenega vrha po vsej deželi naokoli lahko z očmi sprehajaš, da, vidne žarke lahko pošiljaš prek morja, v Italijo, Dalmacijo, na Hrvaško, v Turčijo in povsod naokoli. Leži na hrvaški meji in goji grozotne divjadi …"
Danes že četrto leto zapored začenjamo uveljavljeni in brani Planinski kotiček, kjer vam bom vsak teden predstavila zanimiv izlet v hribe, kakšno zanimivo turo, ki vam bo napolnila izpraznjene baterije, kakšen kucelj, ki vas bo s čudovitim razgledom prepričal, da se splača potruditi in stopiti na vrh katerekoli gore, ne da bi vam bilo treba odgovoriti na vprašanje, kaj si pa gor pozabil, obenem pa vas bo povabil, da greste na turo tudi naslednji teden. Drznem si reči, da v letošnji sezoni v dolini nismo imeli zime, a zato sneg po gorah ni skoparil. Tura, ki vam jo predstavljam, je na drugem koncu Slovenije in prepričana sem, da je vrh še vedno vsaj malo tudi snežen. Zaradi izpostavljene lege na njem lahko pozimi doživite pravi utrip visokogorja z močnim vetrom, ledom in obilico snega. Mene je letošnjo zimo pričakal v vsem svojem sončnem sijaju. Pa pojdimo proti Ilirski Bistrici in se podajmo na Snežnik!
Snežnik je najvišji nealpski vrh v Sloveniji, ki se skriva v prostranih gozdovih v bližini Mašuna. Najlažji je dostop skozi Ilirsko Bistrico in čez Sviščake. Če vas moti gneča proti Ilirski Bistrici, še posebej poleti, se v Pivki odcepite proti Knežaku, prek katerega se pripeljete naravnost v središče Ilirske Bistrice, 50 metrov od odcepa za Sviščake. Zavijete levo v breg in čaka vas približno dvajset kilometrov ceste, od tega več kot deset kilometrov urejenega makadama. Vsa križišča so zelo dobro označena s smernimi tablami, tako da zgrešiti praktično ne morete. Turistično središče Sviščaki leži na nadmorski višini 1242 metrov. Parkirate pri planinskem domu in se odpravite po makadamski cesti v smeri markacij proti Snežniku.
Pot poteka mimo vikendov, pri kapelici sv. Gabrijela pa zavijete desno. Pot se odcepi od ceste. Hoja v spodnjem delu je udobna, saj je položna, nezahtevna in lepo speljana. Še enkrat boste prečkali cesto in nadaljevali naprej po planinski poti, ki v tem delu poteka po gozdu. Senca je dobrodošla in izkoristite jo, saj jo boste proti vrhu pogrešali. Kratki klančki vam bodo rahlo dvignili pulz, a pot se bo kmalu spet položila.
Planinska pot se bo spet srečala s cesto, ki je v tem delu precej slaba in strmejša. Pred seboj boste gledali Mali Snežnik. Naj vas ne zavede; to še ni vrh, ki ga boste danes dosegli. Makadam se konča na sedlu, kjer je čudovit razgled proti vrhu, obenem pa je to tudi botanični rezervat. Markirana pot poteka med pritlikavimi borovci in pripravite se, če boste šli poleti, da bo vroče kot v kotlu. Pot je skalovita, druščino pa vam bo delala čudovita flora. Proti vrhu je pot vse bolj skalnata, zahtevnejša, predvsem pa vroča, saj ni nikjer sledu o senci, ki vas je spremljala v spodnjem delu poti. Trud in znoj, ki sta spremljevalca poti, sta poplačana, ko se na vrhu Snežnika odpre razgled na vse strani neba; ko vidite celotne Julijske Alpe s slovenskim očakom, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, primorske hribe. Pogled proti jugu se ustavi na Učki, v Kvarnerskem zalivu. Vidite otoke Krk, Cres, Lošinj. Ob kristalno jasnem dnevu boste opazili celo greben Velebita.
Ker vas na Sviščakih čaka jekleni konjiček, boste sestopili po isti poti. Zaradi prevoza je logistično zahtevno, če sestopite v Leskovo dolino, na notranjsko stran, ko se z vrha spustite proti JV. Mi smo tisto soboto gazili po gnilem snegu, saj ni bilo shojene steze. Še dobro, da smo se s pomočjo GPS-a izognili kraškim breznom, pokritim s snegom, ki jih je ogromno. Splačalo se je, saj je bila tura čudovita.
Vzpon na Snežnik je lahka in dobro označena pot. Ker je v zadnjem delu strmejša, se boste v poletni vročini dodobra spotili, zato ne pozabite na zaščito za glavo in kremo za sončenje. S Sviščakov je do vrha približno ura in pol do dve uri hoje, premagali pa boste 550 višinskih metrov. Na vrhu je Koča Draga Karolina, za katero skrbi PD Ilirska Bistrica.
Jelena Justin