Boris Štupar: Iskanje vzrokov za naše poti po gorah se lahko raztegne, tako kot je število obiskovalcev v gorah večje in večje. Včasih pa ...
NAKLJUČJA
Obiskovanje gora in življenje z njimi mora imeti nekakšen smisel. Nekaj te navduši, pritegne, lahko te zvabi dobra družba ali pa enostavno greš zato, ker so pač tam. Iskanje vzrokov za naše poti po gorah se lahko raztegne, tako kot je število obiskovalcev v gorah večje in večje. Včasih pa se pojavijo tudi obiskovalci, za katere bomo težko našli in še težje razumeli namen njihovih popotovanj po gorah.
Ob pregledu zgodovine reševanj v gorah lahko večkrat najdeš vzročne elemente, ki se vrstijo in pripeljejo do neljubih dogodkov. Na snežišču je planinec omahnil in zdrsel navzdol. Med drsenjem se je težko poškodoval in obležal, zagozden z nogama v skalni poči. Okoliščine so hotele, da so ga pogrešili šele čez nekaj dni, potem ko ga je že zasnežil nov sneg. Našli so ga čez tri tedne, ko je skoraj na povsem istem kraju zdrsnil planinec, se oprijel za nogo sopotnika ter še njega potegnil v globino. Oba sta drsela do kopnega melišča, kjer sta se ustavila s poškodbami zapestja, medenice in splošnimi odrgninami. Malo kasneje istega dne je spet na tem kraju (kljub že postavljenem opozorilu) zdrsnil še tretji planinec. Ta se je ujel na dnu drsnine z nahrbtnikom za skalo in si prislužil krepak pretres možganov. Nahrbtnik je pripomogel, da je obvisel oziroma obtičal cel vrh globokega skoka (Pavle Šegula, Nevarnosti v gorah, PZS 1978).
Ob prehodu z južne na severno stran le-ta ni bila videti poledenela, vendar je skale pokrivala do tri milimetre debela prozorna plast ledu. Planinec se je za poskus podrsal po poledeneli poti na severno stran. Po nekaj korakih je stopil na zaledenelo skorjo, zdrsnil 450 metrov globoko in takoj podlegel poškodbam. Naslednji teden je na isto mesto prišel drug planinec pogledat, kje se je zgodila nezgoda. Na poledenelem pobočju je zdrsnil, padel 450 metrov globoko in se smrtno ponesrečil. Naslednji, ki si je prišel ogledat nesrečni kraj, pa se je že navezal na vrv in ustrezno zavaroval (France Malešič, Spomin in opomin gora, Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah, Didakta 2005).
Takšni in podobni dogodki so zanimivi, zato lahko poiščemo tudi razlago za naključja. Morda nam bo že en sam dogodek zadosten razlog za načrtno ukrepanje in preprečevanje nadaljnjih nezgod.
Minulo leto so prisojne strani gora Kamniško-Savinjskih Alp zaznamovale nesreče v Repovem kotu. Zimska, za katero bi lahko našli vzroke. Dve poletni, na praktično istem mestu, pa sta nam lahko vzorec za tehten razmislek. Obširna razprava (Forum ljubiteljev živali: Nesreča - kako s psom v hribe; Gore-ljudje: Zlati prinašalec potegnil v smrt; GRZS: Anketa med obiskovalci gora v Repovem kotu...), ki jo je povzročila smrt mladega dekleta in psa, je krenila v povsem napačne razlage. Rumeni tisk in njemu podobne stvaritve bi morali poročevalci-reševalci obveščati z res točnimi in strokovno utemeljenimi podatki. Morda bi bilo včasih bolje, da bi si poročevalci vzeli nekaj časa, pretehtali vso zadevo, se posvetovali in šele nato s pravo mero obzirnosti do sorodnikov obvestili novinarje.
Tako pa smo bili čez mesec dni zopet priče nesreče na skoraj istem mestu. Kaj je prignalo nesrečneže v alpinistično smer, kako so prišli do tja, zakaj….Veliko vprašanj za različne planinske delavce, predsednike, načelnike, urejevalce poti, pisce vodnikov, spletne opisovalce brezpotij, zdravnike, policiste, alpiniste, reševalce, kinologe, lovce, novinarje, sorodnike….
Ključ v naključjih bo težko najti, vendar se je vredno potruditi. Znanja in izkušnje bo treba združevati v krovnih organizacijah, ne pa gledati predvsem na svoje interese.
Naključja so nepredvidljiv dogodek, kjer trčita dve ali več, druga od druge neodvisnih vzročnih verig. Naše poznavanje vzrokov je pomanjkljivo, zato ga je potrebno dopolnjevati. Sprožilni moment je na neopredeljenem področju. Naključne dogodke, ki se pojavljajo v večjem številu, je potrebno raziskovati, pri tem pa upoštevati žalost sorodnikov ob neljubih dogodkih.
Boris Štupar
fotografiji Genadij Štupar